Ruski predsednik Putin na zasedanju ruskega varnostnega sveta. Foto: Reuters
Ruski predsednik Putin na zasedanju ruskega varnostnega sveta. Foto: Reuters

Putin ni natančno pojasnil ukrepov, ki bodo sprejeti v okviru vojnega stanja, vendar je dejal, da so ukrepi namenjeni povečanju stabilnosti gospodarstva, industrije in proizvodnje v podporo ruski posebni vojaški operaciji v Ukrajini, poroča Al Džazira. "Prizadevamo si za reševanje zelo zapletenih, obsežnih nalog, da bi zagotovili zanesljivo prihodnost za Rusijo, prihodnost naših ljudi," je dejal članom varnostnega sveta.

Po Putinovih besedah bodo guvernerji štirih priključenih regij v Ukrajini dobili "dodatna pooblastila za zagotavljanje varnosti", poroča ruska tiskovna agencija Tass. Putin je odredil tudi ustanovitev posebnega koordinacijskega sveta, ki ga bo vodil predsednik vlade Mihail Mišustin.

Kaj je vojno stanje?

Pravni terminološki slovar vojno stanje opredeljuje kot posebno pravno stanje, ki ga zaradi neposredne vojaške grožnje razglasi pristojni državni organ, v katerem določene zakonodajne pristojnosti lahko preidejo na državne organe izvršilne veje oblasti in se lahko omeji izvrševanje nekaterih človekovih pravic in svoboščin.

Kremelj je kmalu zatem objavil odlok, v katerem piše, da bo vojno stanje v omenjenih regijah začelo veljati v četrtek, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

"Režim v Kijevu ni hotel priznati volje ljudstva, zavrača vse predloge za pogajanja, streljanje se nadaljuje, civilisti umirajo," je še dejal Putin in zaradi nedavnih napadov na ozemlje Rusije Ukrajino obtožil, da uporablja "teroristične metode" in v Rusijo pošilja sabotažne skupine.

Uvedba vojnega stanja po ruski zakonodaji sicer med drugim omogoča krepitev oboroženih sil, uvedbo policijske ure, omejitve gibanja, cenzuro in pridržanje tujih državljanov.

Putin je omejitev gibanja sicer odredil v ruskih obmejnih pokrajinah. Omejitev gibanja se nanaša na ruske regije Krasnodar, Belgorod, Brjansk, Voronež, Kursk in Rostov, ki so vse v bližini Ukrajine, ter ozemlja polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Prebivalcem je regije prepovedano zapustiti ali vanje vstopiti.

Podoljak: Vojno pravo kot legalizacija plenjenja lastnine Ukrajincev

"Izvajanje vojnega prava na zasedenih ozemljih od Rusije je treba obravnavati le kot psevdolegalizacijo plenjenja lastnine Ukrajincev," se je na razglasitev odzval svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. "To za Ukrajino ne spremeni ničesar: nadaljujemo osvobajanje in deokupacijo naših ozemelj," je dodal. Ruska in ukrajinska vojska sta si v sredo izmenjali ogenj na odseku fronte v pokrajini Mikolajiv, poroča Al Džazira.

Proruske okupacijske oblasti v Hersonu so objavile posnetke evakuacije civilistov prek reke Dneper. Foto: EPA
Proruske okupacijske oblasti v Hersonu so objavile posnetke evakuacije civilistov prek reke Dneper. Foto: EPA
Sorodna novica Nagrado Saharov podelili ukrajinskemu ljudstvu

Rusija odredila evakuacijo Hersona, pred katerim se zbira ukrajinska vojska

Kijev je medtem po trditvah ruskih okupacijskih oblasti v regiji Herson na jugu Ukrajine zbral več deset tisoč vojakov za osvoboditev mesta Herson na jugu države, zato so proruske oblasti ukazale evakuacijo približno 50.000 ljudi.

Ruska državna televizija je predvajala posnetke množične evakuacije civilistov s čolni z desnega brega reke Dneper na levi breg in eksodus civilistov označila kot priprave na spopad ruske in ukrajinske vojske.

Za zdaj so razmere sicer stabilne in morebitna ukrajinska ofenziva se še ni začela, je glede situacije v Hersonu dejal namestnik guvernerja Kiril Stremusov.

Ruski vojaki na desnem bregu reke Dneper, ki teče skozi regijo Herson, so zdaj v veliki meri odrezani od sveta. Vodja ruskih okupacijskih oblasti v mestu Herson Volodimir Saldo je zato napovedal evakuacijo civilistov z desnega brega reke na levega, ki naj bi trajala približno šest dni.

Ruske okupacijske oblasti bodo na levi breg Dnepra preselile tudi celotno upravo. Saldo je dodal, da gre za previdnostni ukrep in da bo premeščenih do 40 odstotkov civilistov v regiji.

Kijev: Rusija želi prestrašiti prebivalce

Na navedbe Rusije o evakuaciji so se odzvali v Kijevu, ki Rusijo obtožuje, da skuša z lažnimi poročili o ukrajinskem obstreljevanju mesta Herson prestrašiti prebivalce.

"Rusi poskušajo prestrašiti prebivalce Hersona z lažnimi sporočili o obstreljevanju mesta s strani naše vojske in uprizarjajo tudi propagandno predstavo z evakuacijo," je na Telegramu zapisal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak.

Moskva: Iz Ukrajine v Rusijo odšlo pet milijonov ljudi

Iz območij v Ukrajini, ki so jih zasedle ruske sile, je v Rusijo skupno odšlo približno pet milijonov prebivalcev Donbasa in jugovzhodnih regij Herson in Zaporožje, je dejal sekretar ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev.

Podrobnosti o tem, kako so ti ljudje prispeli v državo in v kakšnem časovnem obdobju, ni navedel. Dejal je, da bodo tisti, ki prihajajo z ozemelj pod nadzorom Rusije, "še naprej deležni posebne pozornosti".

Povedal je tudi, da jim ruske oblasti nameravajo pomagati pri vrnitvi na njihove domove, ko bodo v teh regijah "ustvarjene varne razmere", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je od začetka vojne v Ukrajini v Rusijo prispelo 4,6 milijona Ukrajincev - vključno s 700.000 otroki. Po podatkih ruske vojske naj bi jih 4000 prispelo zgolj v zadnjih 24 urah.

Kijev sicer že od začetka ofenzive Moskvo obtožuje, da prisilno deportira ukrajinske državljane v Rusijo.

Lenarčič v Kijevu oznanil nov humanitarni program za Ukrajino

Evropska komisija je obisku komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča v Kijevu napovedala nov humanitarni program za Ukrajino, namenjen pripravi zatočišč za najranljivejše pred prihodom zime. Komisija je sporočila, da bo namenila še 175 milijonov evrov pomoči potrebnim ljudem v Ukrajini in Moldaviji.

Lenarčič se je v Ukrajini srečal s predsednikom Zelenskim, podpredsednico vlade Olgo Stefanišino, zadolženo za evropske in evroatlantske integracije, in zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo. "Medtem ko Rusija še naprej krepi svoje brutalne napade proti Ukrajini, stojim tukaj v Kijevu in poudarjam, da je Evropska unija zavezana podpori Ukrajini kot še nikoli prej," je dejal Lenarčič.

Prek evropskega mehanizma civilne zaščite rescEU bo Bruselj Ukrajini dobavil začasna bivališča v Rivne, Bučo in Harkov v skupni vrednosti 62,3 milijona evrov. "Poleg tega bo EU okrepil svojo humanitarno pomoč z dodatnimi 175 milijoni evrov, ki bodo namenjeni izobraževanju, preskrbi s hrano, omogočanju dostopa do vode ter zaščiti najšibkejših pred mrzlo zimo," je povedal Lenarčič in dodal, da se s kijevskimi oblastmi hkrati pogovarjajo o načinu, kako bi se Ukrajina lahko pridružila evropskemu mehanizmu za civilno zaščito.

150 milijonov evrov bo namenjenih operacijam v Ukrajini, 25 milijonov evrov pa v Moldaviji, so zapisali v sporočilu za javnost. S tem bo skupna vrednost humanitarne pomoči EU-ja v odzivu na vojno v Ukrajini dosegla 500 milijonov evrov.

Ukrajinska zračna obramba nad Kijevom sestrelila več ruskih raket

Ukrajinska zračna obramba je nad prestolnico Kijev danes sestrelila več ruskih raket, je sporočil župan mesta Vitalij Kličko. Prebivalce je pozval, naj ostanejo v zakloniščih.

Ukrajinsko vojaško poveljstvo na severu države je zatem na Facebooku sporočilo, da sta bili dve raketi sestreljeni tudi v regiji Černigov, ki meji na Kijev. O novih napadih na ukrajinsko energetsko infrastrukturo pa so poročali tudi iz regije Vinica v osrednjem delu države, navaja AFP.

Ukrajinsko prestolnico je v ponedeljek pretreslo več eksplozij, napadi so bili usmerjeni na energetsko infrastrukturo v mestu, umrlo je najmanj pet ljudi. Kijev trdi, da so bili napadi izvedeni z iranskimi brezpilotnimi letalniki, kar pa Iran zanika.

Ukrajina omejuje porabo elektrike

Ukrajina bo od četrtka dalje uvedla omejitve pri porabi elektrike, so danes sporočili iz predsedstva v Kijevu. Ta napoved sledi vnovičnim ruskim napadom na ukrajinsko energetsko omrežje, ki so po besedah predstavnika predsedstva Kirila Timošenka tudi danes zadeli energetsko infrastrukturo.

"Od 7.00 do 23.00 je treba čim bolj zmanjšati porabo električne energije. Če tega ne boste storili, se pripravite na začasne izpade," je zapisal Timošenko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek sporočil, da so ruski napadi od preteklega ponedeljka uničili 30 odstotkov ukrajinskih elektrarn, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije po vsej državi.

Kijevski župan Vitalij Kličko je prebivalce prestolnice že v torek pozval, naj "čim bolj varčujejo z električno energijo" in se izogibajo uporabi naprav z veliko porabo energije.

Ukrajinska vojska je v naletu od septembra. Foto: EPA
Ukrajinska vojska je v naletu od septembra. Foto: EPA

Energoatom: Rusija zadržuje 50 uslužbencev jedrske elektrarne

Vodja ukrajinskega operaterja jedrskih elektrarn Energoatom Petro Kotin je Rusijo obtožil, da še zmeraj zadržuje približno 50 uslužbencev jedrske elektrarne Zaporožje na jugu Ukrajine. Od marca, ko je ruska vojska zasedla objekt, so zajeli več kot 150 uslužbencev, medtem so jih več izpustili, vendar usoda nekaterih še vedno ni znana.

Po besedah Kotina so bili med približno 100 ukrajinskimi zaporniki zaposleni, "ki so bili ubiti, drugi pa so bili mučeni", je dejal Kotin. Spomnil je, da je bil generalni direktor jedrske elektrarne Igor Murašov nekaj dni v ujetništvu, preden so ga na začetku meseca izpustili po posredovanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

Energoatom je v torek Rusijo obtožil, da je ugrabila dva vodilna delavca v jedrski elektrarni – vodjo informacijske tehnologije Olega Kostjukova in pomočnika generalnega direktorja elektrarne Olega Ošeka – in hkrati Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) pozval k ukrepanju.

Moskva priznava težave na bojišču

Evakuacijo iz Hersona je sicer že v torek napovedal novi poveljnik ruskih sil v Ukrajini Sergej Surovikin, ki je priznal, da je položaj na fronti napet zaradi nenehnih napadov ukrajinskih sil na ruske položaje.

Ruska vojska je Herson na jugu Ukrajine zavzela v prvih dneh vojne. Foto: Reuters
Ruska vojska je Herson na jugu Ukrajine zavzela v prvih dneh vojne. Foto: Reuters

Gre za eno redkih priznanj ruske strani o težavah na bojišču v Ukrajini, kjer ukrajinske sile od začetka septembra izvajajo protiofenzivo, v kateri so osvobodile več delov ozemlja na vzhodu in jugu države.

Po navedbah Surovikina so razmere najzahtevnejše okoli Limana, Kupjanska in na črti med Mikolajivom in Krivim Rogom. "Mi smo eno z Ukrajinci in si želimo le eno: da Ukrajina postane država, neodvisna od Zahoda ter Nata, in prijateljska do Rusije," je poudaril v pogovoru za televizijo Rusija24.

Surovikin, ki je poveljevanje ruskim silam v Ukrajini prevzel pred desetimi dnevi po nizu ruskih neuspehov na bojišču, je ukrajinske sile obtožil namernih napadov na civilno infrastrukturo in stanovanjska poslopja v Hersonu, kjer so se morale ruske sile v zadnjih tednih umakniti za od 20 do 30 kilometrov pred napredujočimi ukrajinskimi silami.

Surovikin velja za izkušenega vojaka in poveljnika. Med drugim si je izkušnje nabiral v vojni v Čečeniji in potem na bojiščih v severnem Kavkazu in v Siriji, kjer se je Rusija leta 2015 postavila na stran režima Bašarja Al Asada in v boju z uporniki odločilno prevesila tehtnico na njegovo stran.

Pred napredovanjem je vodil sile na jugu Ukrajine. Ime njegovega predhodnika sicer ni bilo nikoli javno objavljeno, a glede na navedbe ruskih medijev je bil to Aleksander Dvornikov, prav tako general iz čečenske vojne in ruski poveljnik v Siriji.

Surovikin je znan kot neizprosen poveljnik, ki ne izbira sredstev za dosego ciljev. Foto: EPA
Surovikin je znan kot neizprosen poveljnik, ki ne izbira sredstev za dosego ciljev. Foto: EPA

Zelenski: Propad ruske vojske

Obsežna uporaba iranskih brezpilotnih letalnikov v zadnjih napadih v Ukrajini je simbol "vojaškega in političnega propada" Kremlja, je v običajnem večernem nagovoru v torek dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Že zgolj dejstvo, da je Rusija zaprosila Iran za tovrstno pomoč, je priznanje Kremlja o vojaškem in političnem propadu," je dejal Zelenski. "A strateško jim to tako ali tako ne bo pomagalo," je dodal.

"To le dokazuje svetu, da je Rusija na poti poraza in da skuša vplesti še nekoga med svoje pajdaše v terorju," je še dejal Zelenski in napovedal tudi "ustrezen mednarodni odgovor" na brezpilotne letalnike.

Kijev obtožuje Moskvo, da v napadih na cilje v Ukrajini uporablja brezpilotna letala iranskega porekla. Rusija to sicer zanika. Prav tako to zanikajo v Teheranu in pozivajo ukrajinske oblasti k pogovorom o teh "neosnovanih trditvah".

Domnevni iranski brezpilotni letalnik nad Ukrajino. Foto: Reuters
Domnevni iranski brezpilotni letalnik nad Ukrajino. Foto: Reuters

Nato obljublja obrambo pred brezpilotnimi letalniki

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je napovedal, da bodo že v prihodnjih dneh Ukrajini dobavili sisteme protizračne obrambe pred brezpilotnimi letalniki, ki jih je Rusija v zadnjih dneh intenzivno uporabila za napade na energetsko infrastrukturo, zaradi česar po besedah Zelenskega ne deluje že tretjina ukrajinskih elektrarn.

Kot je Stoltenberg dejal na varnostni konferenci v Berlinu, je odgovor na ruske napade pospešena dobava obrambnih sistemov Ukrajini. "Najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredimo, je, da izpolnimo tisto, kar so zavezniki obljubili. Da pospešimo in zagotovimo še več sistemov protizračne obrambe," je dejal.

"Nato bo v prihodnjih dneh dostavil sisteme za boj proti brezpilotnim letalnikom, da bi preprečili posebno grožnjo, ki jo predstavljajo brezpilotni letalniki, vključno tista iz Irana," je še dejal generalni sekretar zavezništva.

Putin je podpisal odlok o razglasitvi vojnega stanja

EU zaradi brezpilotnih letalnikov pripravlja sankcije proti Iranu

Evropska unija zaradi pošiljanja brezpilotnih letalnikov Rusiji, ki jih ta uporablja v svoji agresiji v Ukrajini, pripravlja sankcije proti Iranu, so potrdili na Evropski komisiji. Kot so povedali, so namreč zbrali dovolj dokazov o tem.

"Zdaj, ko smo zbrali dovolj dokazov, na Svetu EU-ja poteka delo, da bi pripravili jasen, hiter in odločen odgovor Unije," je povedala tiskovna predstavnica visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella, Nabila Massrali.

Politični dogovor, da se je treba odločno odzvati na to, so sicer že v ponedeljek na zasedanju v Luxembourgu dosegli zunanji ministri EU-ja. Vendar pa je v ponedeljek Borrell dejal, da EU še zbira dokaze. Pri potrjevanju morebitnih sankcij proti Iranu zaradi pošiljanja letalnikov Rusiji pa ni pričakovati težav, je povedal.

K sankcijam proti Iranu zaradi pošiljanja letalnikov je EU že večkrat pozvala tudi Ukrajina, ki je danes sporočila, da je v približno enem mesecu sestrelila 223 letalnikov iranske izdelave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Putin na zasedenih območjih razglasil vojno stanje