Ukrajina je na začetku prejšnjega meseca sprožila protiofenzivo proti ruskim silam, a pri osvobajanju ozemlja napreduje počasi. Foto: Reuters
Ukrajina je na začetku prejšnjega meseca sprožila protiofenzivo proti ruskim silam, a pri osvobajanju ozemlja napreduje počasi. Foto: Reuters

"Če bodo ZDA Ukrajini zagotovile kasetno strelivo, bodo ruske oborožene sile v povračilnem ukrepu prisiljene uporabiti podobno sredstvo uničenja proti oboroženim silam Ukrajine," je dejal Šojgu.

Dodal je še, da so ruske kasetne bombe "veliko učinkovitejše od ameriških", imeli pa naj bi veliko različnih. Obenem je posvaril, da bo morebitna ameriška dobava kasetnih bomb Ukrajini "seveda podaljšala konflikt".

Zatrdil je, da Rusija tega orožja doslej v Ukrajini še ni uporabila, čeprav so Moskvo tako organizacije za človekove pravice kot Združeni narodi že obtožili uporabe kasetnega streliva. Uporabljala naj bi ga tudi Ukrajina.

Medtem ko večina držav prepoveduje kasetne bombe, namreč nobena od dvojice držav ni podpisnica konvencije o njihovi prepovedi iz leta 2008. Podpisale je niso niti ZDA.

Kasetno strelivo vsebujejo več manjših bomb in te se po izstrelitvi razpršijo nad širokim območjem. Namenjene so uničevanju tankov in druge opreme ter ubijanju vojakov, saj lahko zadenejo več tarč naenkrat. A za njimi ostane veliko streliva, ki ne eksplodira in predstavlja nevarnost za civiliste po spopadih tudi desetletja pozneje.

ZDA so dobavo kasetnega streliva Kijevu naznanile prejšnji teden. Šlo naj bi za težko odločitev, a potrebno zaradi pomanjkanja drugega streliva. Ameriške bombe za Ukrajino naj bi bile prirejene tako, da bo po izstrelitvi ostalo manj neeksplodiranih sredstev, da bo manj poznejše škode za civilno prebivalstvo.

V Washingtonu menijo, da lahko takšno orožje oziroma strelivo pomaga Ukrajini prebiti vkopane položaje ruskih sil med protiofenzivo, ki jo izvaja ukrajinska vojska.

Šojgu je v torek zavrnil navedbe Kijeva o dosedanjih uspehih v tej protiofenzivi, češ da so trditve pretirane. "V celoti sovražniku ni uspelo doseči svojih ciljev na katerem koli delu fronte," je dejal.

Ukrajinska obramba sestrelila 11 brezpilotnih letalnikov

Ukrajina je v drugi zaporedni noči ruskih napadov sestrelila 11 od 15 brezpilotnih letalnikov, je sporočila ukrajinska vojska. Iz pokrajine Čerkasi v osrednji Ukrajini poročajo o dveh poškodovanih ljudeh. Tarča napadov z brezpilotnimi letalniki je bil znova tudi Kijev, od koder o škodi ali žrtvah ne poročajo.

Glede na navedbe ukrajinskih zračnih sil je bilo v ruskem napadu uporabljenih 15 brezpilotnih letalnikov kamikaze, enajst jih je protiraketna obramba osrednjega in vzhodnega zračnega poveljstva sestrelila.

Guverner osrednje pokrajine Čerkasi Igor Taburec je javil, da je eden od brezpilotnih letalnikov zadel nestanovanjsko stavbo, ki jo je zajel požar. Dva človeka so z opeklinami prepeljali v bolnišnico. Na območju je več kot tri ure veljalo opozorilo pred zračnimi napadi, je dodal.

Oblasti v Kijevu poročajo tudi o napadu z brezpilotnimi letalniki na prestolnico, a ne navajajo števila letalnikov. "Vse sovražne tarče v zračnem prostoru okoli Kijeva so bile zaznane in uničene," so na družbenih medijih sporočile vojaške oblasti v mestu in dodale, da ni poročil o žrtvah ali škodi. Opozorilo pred napadi je trajalo več kot dve uri.

Rusija je že v torek z brezpilotnimi letalniki napadla tako Kijev kot pristaniško mesto Odesa na jugu države. Ukrajinska vojska je poročala o skupno 26 sestreljenih ruskih brezpilotnih letalnikih.

Ukrajina se že več kot 16 mesecev bojuje proti ruski invaziji, pri čemer si pomaga tudi z orožjem iz zahodnih držav, vključno z naprednimi sistemi zračne obrambe. Moskva že dalj časa za obstreljevanje sosednje države uporablja tudi v Iranu proizvedene letalnike šahed.

Ruski general Surovikin naj bi "počival"

Ruski general Sergej Surovikin, namestnik poveljnika ruskih vojaških operacij v Ukrajini, ki ga v javnosti ni bilo videti od upora skupine Wagner prejšnji mesec, "počiva", je dejal poslanec vladajoče stranke Enotna Rusija Andrej Kartapolov.

Kartapolov, predsednik odbora za obrambo v ruski dumi, je v posnetku na družbenih omrežjih dejal: "Surovikin trenutno počiva in ni na razpolago."

Surovikina so ruski mediji poimenovali "general Armagedon" zaradi njegovih agresivnih taktik v Siriji. Zadnjič je bil javno viden, ko je objavil video, v katerem je pozval h koncu upora 23. in 24. junija, ki so ga izvedli pripadniki Wagnerja pod vodstvom Jevgenija Prigožina.

Surovikin naj bi imel sicer dobre odnose z Wagnerjem in Prigožinom, ki je generala hvalil, medtem ko je žalil obrambnega ministra Šojguja in načelnika generalštaba Valerija Gerasimova.

Ameriški časopis New York Times je na podlagi ameriških obveščevalnih podatkov poročal, da je Surovikin vedel za upor Wagnerja vnaprej in da ruske oblasti zdaj preverjajo, ali je bil vanj tudi vpleten.

Nekateri ruski in tuji mediji so poročali, da je bil Surovikin aretiran, a to ni bilo uradno potrjeno, Kremelj pa na vprašanja o tem ni želel odgovarjati.

Del orožja, ki ga je ruska vojska prevzela od Wagnerja. Foto: Reuters
Del orožja, ki ga je ruska vojska prevzela od Wagnerja. Foto: Reuters

Ruska vojska od Wagnerja prevzela veliko opreme

Ruska vojska je od Wagnerja medtem prevzela več kot 2000 kosov težke vojaške opreme, vključno s tanki, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Poleg tega naj bi vojska od najemniške skupine pridobila tudi približno 2500 ton streliva in okoli 20.000 kosov drugega orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V skladu z dogovorom, na podlagi katerega so sile Wagnerja prekinile junijski upor in nehale prodirati proti Moskvi, je Rusija umaknila obtožbe proti Prigožinu in mu dovolila, da odide v Belorusijo. Tja naj bi tudi odšel, pred dnevi pa je Lukašenko sporočil, da je v Rusiji. Kje natančno se nahaja Prigožin, tako ni znano. Po uporu naj bi se sicer že srečal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Stiki med Moskvo in Washingtonom glede Ukrajine

Vodja ruske zunanje obveščevalne službe SVR Sergej Nariškin pa je danes za rusko tiskovno agencijo Tass povedal, da se je po Wagnerjevem uporu pogovarjal z direktorjem ameriške obveščevalne agencije Cia Williamom Burnsom. V enournem pogovoru sta po njegovih besedah "razmišljala in razpravljala o tem, kaj storiti z Ukrajino", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Da sta bila z vodjo ruske zunanje obveščevalne službe v stiku, je v začetku tega meseca sicer že potrdil tudi Burns, ki pa ni povedal, o čem sta se pogovarjala. Nariškinu naj bi zagotovil, da ZDA v upor Wagnerja niso bile vpletene.

Rusija opozarja zahod glede Ukrajine