Kornati veljajo za eno največjih znamenitosti Hrvaške, kjer pa ima to ime zloglasne prizvok gasilske nesreče. Foto: EPA
Kornati veljajo za eno največjih znamenitosti Hrvaške, kjer pa ima to ime zloglasne prizvok gasilske nesreče. Foto: EPA
Frane Lučić
Frane Lučić, prostovoljni gasilec iz Tisna, je edini preživeli izmed 13 gasilcev, ki so gasili požar na Kornatih. Foto: EPA

Hotel bi tudi vedeti, koga smo tam reševali. Če bi rešil vsaj eno človeško življenje in da bi se mi dogodilo to, kar se je, bi bilo vse veliko lažje.

Preživeli Fran Lučić
Tragedija na Kornatih
Dve leti po nesreči so v javnost prišle fotografije gasilcev, ki so potrjevale, da so gasilci goreli dvakrat. Foto: Jutranji List
CanadAir v akciji na Mljetu
Hrvaška je po tragediji omejila posredovanja na terenu na neposeljenih področjih, ob tem pa okrepila zračno floto gasilskih letal. Trenutno imajo 6 Canadairov in 6 Air Tractorjev. Foto: MMC RTV SLO/Toni Gruden

30. avgusta 2007 je zagorelo na enem izmed številnih otokov nacionalnega parka Kornati. Na Veliki Kornat je gasilsko poveljstvo iz Šibenika na otok poslalo helikopter s 13 gasilci, ki bi morali pogasiti gorečo visoko travo in nizko grmovje. Požar ni ogrožal nikogar.

Gasilci odkorakali v smrt
Zaradi močnega vetra helikopter v drugem naletu ni mogel odložiti "vodne hruške" s 1.650 litri vode za gašenje na vrhu hriba, kjer so čakali gasilci. Trinajsterica večinoma prostovoljnih gasilcev se je zato odpravila proti "hruški", med potjo pa jih je zajel ogenj. Zaradi slabih zvez so nesrečneži pomoč dočakali šele čez pet ur, ko je umrlo že šest gasilcev. V naslednjih dneh je v zagrebški bolnici umrlo še šest gasilcev, s hudimi poškodbami je preživel le 23-letni Frane Lučić.

Kapelica in 12 križev v spomin
Okoliščine in vzroki nesreče so še vedno nepojasneni in še naprej razburjajo predvsem dalmatinsko javnost, ki je obletnico nesreče počastila s spominsko slovesnostjo na "prekletem otoku". Na Velikem Kornatu so zgradili kapelico Sv. Florjana, okoli katere so postavili 12 kamnitih križev, ki so značilni za dalmatinsko podeželje.

"Za naše umrle otroke so napravili 12 križev, kapelico, stezo in pristanišče. Lepo je to in hvala jim za vse. Toda z izgradnjo križev so dokončno uničeni vsi materialni dokazi, ki bi lahko pomagali pri odkrivanju resnice," je prepričan v pogovoru za 24sata neutolažljivi Josip Klarić, ki je bil med prvimi pri ponesrečencih, med katerimi je bil tudi njegov mladoletni sin Dino Klarić.

Komisija: Kriva je narava
Po osemmesečni preiskavi so oblasti ugotovile, da je bil za smrt kriv eruptivni požar, pri katerem naj bi izgorele nehomogene plinske mase, pri čemer se lahko temperatura povzpne celo na 1.200 stopin Celzija. Komisija je ugotovila, da se je ogenj v močnem vetru širil s hitrostjo 40 m/s, kar je bilo usodno za skupino.

Curljanje goriva ali Natova bomba?
Uradni raziskavi javnost ni verjela, ker so se pojavili obdukcijski zapisi, da so gasilci goreli dvakrat. Prvič jih je zajel ogenj trave in grmovja, ki pa jih je samo ranil in onesposobil za gašenje oz. premikanje. Prava tragedija, ki je bila kriva za smrt 12 oseb, naj bi se dogodila ob drugem silovitem požaru, za katerega obstajati dve teoriji. Po prvi naj bi usodni požar povzročilo curljanje goriva iz reševalnega helikopterja, po drugi pa naj bi prišlo do eksplozivnega požara zaradi ostankov bomb iz obdobja Natovih bombardiranj Kosova in Srbije v letu 1999.

Gozda in svežega zraka ni bilo
Teorijo je predstavil upokojeni hrvaški častnik Nedeljko Pušić, ki je sedem mesecev temeljito preiskoval okoliščine nesreče. "Po podrobnem prebiranju gradiva Gozdnega ministrstva ZDA, ki ima o eruptivnih požarih najbogatejšo dokumentacijo, sem ugotovil, da na Kornatih ni bilo takšnega požara. Za eruptivni požar sta gozd in velika prisotnost kisika osnovna pogoja, česar pa na Kornatih ni bilo," v intervjuju za Slobodno Dalmacijo trdi Pušić.

Tragedija na predvečer rojstnega dne
Pušičeva teorija je olajšala življenje edinemu preživelemu Franetu Lučiću, ki bo 31. avgusta praznoval 26. rojstni dan. Lučić je vseskozi trdil, da ni bilo eruptivnega požara in da je prišlo do nenadnega drugega požarnega vala, zaradi katerega je izgubil zavest. Ko se je zbudil so bili okoli njega mrtvi in ranjeni tovariši. Številni so ga dolžili, da s svojim pričevanjem ščiti odgovorne.

Koga smo reševali na Kornatih?
"Sprašujem se, zakaj smo pet ur čakali na pomoč in zakaj nismo bili takoj premeščeni v splitsko bolnišnico. Hotel bi tudi vedeti, koga smo tam reševali. Če bi rešil vsaj eno človeško življenje in da bi se mi dogodilo to, kar se je, bi bilo vse veliko lažje," se sprašuje mladenič, ki je prestal že nešteto plastičnih operacij. Na poletno sonce lahko gre prostovoljni gasilec iz Tisnega šele po 18. uri, v morju se ob zaščiti številnih krem lahko kopa le pol ure.

"Želim resnico in odgovore"
Kljub vsemu je Lučić pred meseci doštudiral na splitski elektrotehniki, zdaj jeseni pa ga čakati dve novi operaciji, pri katerih mu bodo razprli prste na rokah, katere mu je požar dobesedno stopil. "Želim resnico. Vsi imamo pravico izvedeti, zakaj sem dobil takšne opekline in zakaj so umrli moji prijatelji. Tri leta so minila, a še vedno ni nič zaključeno in nihče še ni odgovarjal za to tragedijo," zaključi Lučić, ki le stežka pogleda proti otočkom v Kornatih.

Hotel bi tudi vedeti, koga smo tam reševali. Če bi rešil vsaj eno človeško življenje in da bi se mi dogodilo to, kar se je, bi bilo vse veliko lažje.

Preživeli Fran Lučić