Novi dokumenti iz serije depeš, do katerih se je dokopal WikiLeaks, včeraj pa jih je objavil Guardian, kažejo, da je libijski voditelj Moamar Gadafi izrecno grozil, da bo pretrgal gospodarske stike z Veliko Britanijo in grdo ravnal z zaposlenimi na britanskem veleposlaništvu, če Abdelbaset Al Megrahi ostane v zaporu.
Škotski vladi, ki je odločala o Megrahijevi usodi, pa je Libija ponujala "parado priboljškov", a jih je, vsaj sodeč po depešah, vlada v Edinburgu zavrnila.
"Velika Britanija je ujeta med slabo in slabšo izbiro," opozarja ameriška depeša 24. oktobra 2008. "Libijci so vladi njenega visočanstva sporočili naravnost, da bodo velikanske posledice za britansko-libijske dvostranske odnose, če ne bodo ustrezno obravnavali Megrahijeve izpustitve."
"Grožnje so vključevale začasno ustavitev vseh britanskih komercialnih dejavnosti v Libiji, zmanjšanje ali prekinitev političnih vez in demonstracije proti uradnim britanskim lokacijam. Nakazali so, čeprav tega niso neposredno rekli, da bo blaginja britanskih diplomatov in državljanov v Libiji ogrožena," je zapisal ameriški veleposlanik Gene Cretz.
Britanci so zaradi tega pripravili drastične protiukrepe, vključno z zaprtjem britanske šole in konzulata v Libiji ter zmanjšanje števila zaposlenih na veleposlaništvu.
Gadafi je muhast in ekscentričen voditelj, ki trpi za fobijami in preganjavico, ljubi pa flamenko in konjske dirke, se lahko prebere v depešah. Veleposlanik v Tripoliju je državno sekretarko Hillary Clinton opozoril, da se lahko Gadafi na začetku sestanka izogiba očesnemu stiku in da lahko pričakuje dolge intervale tišine, da pa je libijski voditelj načitan in intelektualno radoveden ter da bi si ji morda zaželel razlagati svoja stališča do svetovnih dogodkov. Kljub ekscentričnemu slogu pa Gadafi živi "v skromni hiši, s stenami iz iverke in škripajočimi tlemi".
Groženj deležne tudi ZDA
Cretz je dodal tudi, da bi se s podobnimi posledicami lahko spoprijele tudi ZDA, ki so se na poznejšo škotsko odločitev o izpustitvi Megrahija odzvale z zgražanjem. "Če ameriška vlada javno nasprotuje izpustitvi Al Megrahija ali pušča vtis, da je sodelovala pri odločitvi, da se Al Megrahija zadrži v zaporu, mislimo, da bi ameriški interesi lahko imeli podobne posledice," je še zapisal Cretz.
58-letnega Megrahija, edinega obsojenega zaradi bombnega napada na letalu Pan Ama leta 1988, so nazadnje izpustili na svobodo avgusta 2009, potem, ko je sodni zdravnik potrdil, da mu zaradi raka na prostati ostajajo samo še trije meseci življenja.
Več kot leto dni pozneje je Megrahi še vedno živ, in to v Tripoliju, kjer so ga pričakali kot heroja. Ameriške depeše kažejo, da je tedanji vodja britanske diplomacije Jack Straw opozarjal, da zdravniki v bistvu ne vedo, kako dolgo lahko Megrahi še živi - predvidevali so, da med letom in pol do pet let. Ampak škotska vlada naj bi ga kljub temu izpustila zaradi "človekoljubnih razlogov".
V depešah je navedeno še, da so libijske oblasti trdile, da je nekdanji britanski premier Tony Blair Megrahijev primer navajal med sestankom, na katerem je leta 2007 z Gadafijem govoril o dobičkonosnih poslih za Veliko Britanijo v Libiji, ampak da so britanski diplomati to ostro zavrnili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje