Žbogar o gibanju neuvrščenih meni, da je treba izkazati spoštovanje preteklosti in videti, kakšni izzivi nas čakajo v prihodnosti. Foto: MZZ Srbije
Žbogar o gibanju neuvrščenih meni, da je treba izkazati spoštovanje preteklosti in videti, kakšni izzivi nas čakajo v prihodnosti. Foto: MZZ Srbije

Slovenija ostaja zvesta načelom gibanja in na njih temelječi zunanji politiki.

Samuel Žbogar
Beograd
Zasedanja neuvrščenih v Beogradu se je udeležilo 105 delegacij, od teh 80 iz polnopravnih članic gibanja, pet iz nekdanjih jugoslovanskih republik, pa tudi predstavniki devetih držav opazovalk, sedem iz gostujočih držav in štiri mednarodne organizacije - Združeni narodi, Arabska liga, Afriška unija in Organizacija islamske konference. Foto: www.mfa.gov.rs

Lobiranje za članstvo Slovenije v VS-ju ZN-a, ki se povezuje s praznovanjem 50. obletnice neuvrščenosti, ki je bila značilna za neko drugo državo in za drugačen politični sistem, je nejasen in najbrž zgrešen prispevek k strategiji slovenske zunanje politike.

SDS

Drugi in sklepni dan srečanja v srbski prestolnici so udeleženci v okviru delovnih zasedanj izrazili zavezanost načelom gibanja izpred 50 let, med katerimi so mir, varnost, razvoj in socialna pravičnost, pa tudi boj proti svetovnim težavam. V svojih nastopih so spomnili, da je gibanje pred 50 leti ustanovilo 25 držav, danes pa jih je že 118.

Gibanje neuvrščenih je, kot so poudarili, v 50 letih svojega delovanja vplivalo na napredek držav članic in celotnega sveta, svoje delo pa mora nadaljevati tudi v današnjem svetu, v katerem so se zgodile številne spremembe, gibanje pa se spoprijema z novimi izzivi.

Kljub napovedim, da na programu zasedanja gibanja neuvrščenih ne bo političnih tem, je bilo vprašanje Palestincev in članstva palestinske države v Združenih narodih ena izmed prevladujočih tem srečanja v Beogradu.

Predstavniki držav iz Afrike, Azije in Latinske Amerike so tako v svojih nagovorih izpostavili potrebo po podpori palestinski državi in med drugim tudi pomenu enotnosti med državami gibanja pri nadaljnjih prizadevanjih za enakomeren svetovni razvoj in stabilnost.

Že v ponedeljek na prvi dan zasedanja je egiptovski zunanji minister Mohamed Kamel Amr pozval države nekdanje Jugoslavije, naj podprejo priznanje neodvisnosti palestinske države.

Žbogar: Gibanje pripomoglo k miru
Udeležence je nagovoril tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki je izpostavil pomen delovanja gibanja in ključne dosežke gibanja v zadnjih 50 letih, ki so pripomogli k zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti.

Po njegovih besedah Slovenija, tako kot države članice gibanja neuvrščenih, verjame v učinkovit multilateralizem, ki predstavlja podlago za naslavljanja svetovnih izzivov in spoprijemanje z njimi.

Žbogar je izpostavil tudi pomen reforme mednarodnih ekonomskih in finančnih institucij, ki morajo odsevati svetovne razvojne potrebe. Po njegovem mnenju je gibanje neuvrščenih spodbudilo mednarodno politiko za miroljuben in pravičen svetovni red ter utemeljilo partnerstvo, medsebojno spoštovanje in solidarnost.

Ob tem je Žbogar opozoril, da so še vedno narodi, ki čakajo na svobodo in pravičnost. "Palestinci so tisti, ki bodo kmalu dočakali dan, ko bodo doživeli svobodo," je napovedal vodja slovenske diplomacije.

O gibanju neuvrščenih danes Žbogar meni, da je treba izkazati spoštovanje preteklosti in videti, kakšni izzivi nas čakajo v prihodnosti. "Slovenija ostaja zvesta načelom gibanja in na njih temelječi zunanji politiki," je zatrdil.

"Zgrešen prispevek k strategiji slovenske zunanje politike"
Na udeležbo slovenskega zunanjega ministra na srečanju gibanja so se kritično odzvali v največji slovenski opozicijski stranki SDS, kjer menijo, da gre za zgrešen prispevek k strategiji slovenske zunanje politike.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so udeležbo Žbogarja utemeljevali s prizadevanji, da Slovenija zbere čim več podpore za svojo kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a. Ta ambicija in to prizadevanje sta hvalevredna, čeprav ne brez tveganja, so ocenili v odboru strokovnega sveta SDS-a za evropske in zunanje zadeve.

Tveganje po mnenju SDS-a ni le v tem, da se lahko slovenska kandidatura - še posebej, ker je od prejšnjega članstva v VS-ju ZN-a minilo komaj desetletje in ker je konkurenca precej resna - ponesreči. Tveganje je povezano z vprašanjem, kje Slovenija išče podporo in zakaj jo išče tam, kjer jo išče.

Države, ki podpirajo Slovenijo, namreč pričakujejo, da bo Slovenija, ko se enkrat povzpne na ta visoki položaj, prisluhnila tudi njihovim željam. Glede na angažiranje Slovenije v Evropi in v Severnoatlantskem zavezništvu bi morala slovenska politika "upoštevati predvsem interese in ambicije svojih zaveznic in sorodnih držav, to pa so demokratične, gospodarsko najbolj razvite države, ki odklanjajo različne romantične, revolucionarne, če ne celo teroristične predstave o mednarodnih odnosih".

"Lobiranje za članstvo Slovenije v VS ZN, ki se povezuje s praznovanjem 50. obletnice neuvrščenosti, ki je bila značilna za neko drugo državo in za drugačen politični sistem, je nejasen in najbrž zgrešen prispevek k strategiji slovenske zunanje politike, ki mora - celo po lastnih javnih izjavah - kar največ storiti za gospodarsko uspešnost Slovenije in za
blaginjo slovenskih državljanov,"
so še zapisali v SDS-u.

Slovenija ostaja zvesta načelom gibanja in na njih temelječi zunanji politiki.

Samuel Žbogar

Lobiranje za članstvo Slovenije v VS-ju ZN-a, ki se povezuje s praznovanjem 50. obletnice neuvrščenosti, ki je bila značilna za neko drugo državo in za drugačen politični sistem, je nejasen in najbrž zgrešen prispevek k strategiji slovenske zunanje politike.

SDS