Naša dopisnica Erika Štular je raziskala, kako je ta izkušnja zaznamovala mesto in kako ljudje tam doživljajo vprašanje Sirije.

Pred skoraj sto leti - aprila 1915 - je namreč prvič v zgodovini morilo kemično orožje. Celo profesor kemije v nemški vojski, ki je napad predlagal, je to pozneje obžaloval, pravi vodja flamskega muzeja v Ipru, Piet Chielens. "Posledice so bile strašne, v groznih mukah se je zadušilo 1.200 francoskih vojakov v prvih bojnih vrstah, pomrlo je vse, tudi zajci, miši, celo insekti, drugje je to ustvarilo neverjetno paniko." Bojne pline so nato v prvi svetovni vojni uporabljale vse strani in vse kršile mednarodno pravo. Žrtve med civilisti sta odmerjali smer vetra in hitrost evakuacije.

Z očmi zgodovinarja je Chielens do zdajšnje uporabe kemičnega orožja še posebej kritičen: "Strateško kemični napadi nikoli v zgodovini niso prinesli pomembne vojaške prednosti, vedno so bili zgolj orodje terorja in ustrahovanja. In ko si skušaš predstavljati, da je to vlada naredila proti svojim ljudem, se vprašaš, kdo je pravzaprav terorist." A kljub strogi obsodbi uporabe kemičnega orožja tako zgodovinarji kot prebivalci Ipra odklanjajo vojaški odziv na napad v Siriji. Preiskave, sodni procesi in pogajanja, pravijo.

Vodja občinskega oddelka za mirovne projekte Filip Deheegher pa ob tem kaže na sprenevedanje velesil: "Tudi stoletnico prve svetovne vojne moramo izkoristiti za to, da se bo svet zavedel, da je bilo eno stoletje orožja za množično uničevanje dovolj." V sodobni družbi ne potrebujemo niti kemičnega orožja, ki velja za jedrsko orožje revnih držav, niti jedrskega orožja, je prepričan.

Erika Štular, RTV Slovenija, Iper