Evropa
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.2 od 36 glasov Ocenite to novico!
Odsek Berlinskega zidu v Los Angelesu. Foto: EPA
Berlinski zid skozi čas. Foto: EPA
Pred padcem leta 1989 je bil porisan zgolj zahodni del zidu. Foto: EPA
Sloviti poljub. Foto: EPA
Berlinski zid v Londonu. Foto: EPA

Dodaj v

Foto: Berlinski zid - več ga je po svetu kot v Berlinu

Simbolni pomen porisanih betonskih skladov
8. november 2014 ob 08:01
Berlin - MMC RTV SLO

25 let po padcu Berlinskega zidu je več kosov raztresenih po svetu, kot jih stoji v samem Berlinu. Od Cape Towna do Los Angelesa, od Pariza do Indonezije.

Vsi si želijo košček zgodovine, košček razbitega betona, ki simbolizira demokracijo, medtem ko je Berlinčanom zid toliko let prinašal samo gorje ter so komaj čakali, da pade in izgine.

155 kilometrov dolg zid, ki je ločeval Zahodni Berlin od Vzhodnega, so začeli graditi avgusta leta 1961, do padca 9. novembra 1989 pa so betonske sklade zidu, ki je ponazarjal železno zaveso, prebivalci (med njimi številni umetniki z vsega sveta) porisali in popisali ter nanj prelili vsa svoja občutja, politično angažiranost in idealizem.

Berlinski zid, sestavljen iz 54.000 betonskih plošč, je povsem nepričakovano postal največje slikarsko platno na svetu, ki je preneslo vse - vključno z orjaškim grafitom poljuba Leonida Brežnjeva in Ericha Honeckerja. Veliko današnjih grafitov je nastalo po padcu zidu - ko je zid še stal, so se ti pojavljali zgolj na zahodni strani.

Danes od zidu ostaja le malo - že tistega novembrskega večera leta 1989 so začeli zagreto razbijati zid, podiranje pa je trajalo še kar nekaj mesecev. Kar je ostalo (poleg nekaj posameznih kosov), so samo še tri daljše sekcije: 80 metrov dolgi zahodni odsek na mestu nekdanjega sedeža Gestapa, na polovici poti med Checkpoint Charliejem in Potsdamer Platzem, najvzhodnejši odsek vzdolž reke Spree in delno rekonstruiran odsek na Bernauer Straße, ki so ga leta 1999 spremenili v spomenik.

Iz skladišč po svetu
Kar nekaj porisanih betonskih skladov so po padcu zakopali v skladišča, pri čemer jih je okoli 30 končalo v skladišču mestnega botaničnega vrta, last berlinskega senata. Ti skladi so namenjeni za darila za visoke obiske in od 30 jih je ostalo samo še osem - od tega jih je pet že rezerviranih za destinacije od Filipinov do Clevelanda. Kot piše Guardian, je dobiti v dar košček evropske zgodovine dvorezen meč, saj samo prevzem (naložitev na ustrezno prevozno sredstvo) stane 2.000 evrov, prevoz na izbrano novo lokacijo pa še okoli 5.000 evrov, zaradi česar se mnogi obdarovanci odločijo darilo preprosto pustiti za seboj.

A kosi zidu, ki pripadajo mestnemu senatu, so v manjšini. Večino so razgrabili že leta 1989 - prva ponudba je prišla od bavarskega poslovneža že dan po padcu zidu. Prehodna vlada Vzhodne Nemčije se je sprva ponudb še otepala iz moralnih razlogov, a ker je tujo valuto krvavo potrebovala, je 4. januarja 1990 le ukazala razstavljanje zidu in dala zeleno luč za "komercialno uporabo celotnih odsekov", obmejnim varnostnikom pa dala ukaz, da varujejo zid pred vandali.

Mastni denarci za kose zgodovine
Najbolj zaželeni zbirateljski kosi so naglo postali tisti z zahodne strani - neko japonsko podjetje je ponudilo kar 185.000 dolarjev za en sam kos. Spet druge so razprodali po podobnih cenah na razkošni dražbi v Monaku. Manj fotogenične odseke, kakršna je bila večina izvirnega zidu, so zdrobili in uporabili za gradnjo cest, nekatere so razstavili po mestu, a na drugi lokaciji, koščke zidu še vedno prodajajo v trgovini s spominki na Checkpoint Charlieju, okoli 600 kosov zidu pa je pristalo zunaj Nemčije.

Skoraj sto jih imajo Američani (od tega je najdaljši odsek v Los Angelesu), osem Velika Britanija, pet Francija, šest Kanada, pet kosov stoji v južnokorejskem Uijeongbuju nedaleč od severnokorejske meje kot nekakšen simbol upanja, da bi bili državi lahko nekoč združeni, dva kosa v Vatikanu.

Od Canberre do Albanije
Kosi Berlinskega zidu stojijo po mestnih parkih od avstralske Canberre do Cape Towna, od Honoluluja do Bahamov - celo stranišče lasvegaške igralnice in hotela Hilton v Dallasu imata po enega. En odsek stoji po zaslugi Usaina Bolta v Kingstonu na Jamajki, potem ko ga je leta 2009 jamajškemu atletu na svetovnem atletskem prvenstvu v dar izročil berlinski župan Klaus Wowereit. Lani je svoj kos zidu dobila Albanija kot del spomenika žrtvam albanskega komunističnega režima, posamezni kosi stojijo pred sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, Evropskim parlamentom v Bruslju, v Schengenu v Luxembourgu in sedežem Združenih narodov v New Yorku.

Največji odsek zunaj Nemčije stoji blizu poljske vasi Sosnovka, kjer je zobozdravnik Ludwik Wasecki zbral in sestavil v umetniško instalacijo več kot 40 betonskih skladov izvirnega zidu. Nekateri odseki in kosi so izginili neznano kam, kot je tisti, ki bi ga moral leta 1998 ob obisku Berlina dobiti v dar nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, pa je moral slovesnost preskočiti, zato so jo nameravali izvesti v ZDA. Odsek zidu so z ladjo prepeljali v Baltimore, a je ostal v skladišču, saj je bil Clinton ravno takrat zapleten v škandal z Monico Lewinsky, medtem pa so plošče izginile.

K. S.
Prijavi napako
Komentarji
iztok7
# 08.11.2014 ob 09:33
Kaj ga pa Izrael rabi? Saj delajo svojega..
el CARTEL
# 08.11.2014 ob 13:10
After the fall of the Berlin Wall, French President François Mitterrand warned Thatcher that a unified Germany could make more ground than Adolf Hitler ever had and that Europe would have to bear the consequences.

očitno so bili nekateri zahodni politiki tudi naklonjeni temu zidu...
el CARTEL
# 08.11.2014 ob 13:08
"antifaschistischer Schutzwall"

British Prime Minister Margaret Thatcher pleaded with Soviet President Mikhail Gorbachev not to let the Berlin Wall fall and confided that she wanted the Soviet leader to do what he could to stop it.[82][83]

"We do not want a united Germany. This would lead to a change to postwar borders and we cannot allow that because such a development would undermine the stability of the whole international situation and could endanger our security", Thatcher told Gorbachev.
marque
# 08.11.2014 ob 14:19
a bodo izraelski varnostni zid tudi takole podrli in ga razposlali po vsem svetu????
Srečni Luka
# 08.11.2014 ob 09:57
M_&_M
# 08.11.2014 ob 10:21
Del zidu se nahaja v kraju Fulton, Missouri, ZDA, kjer je Winston Churchill kot prvi omenil besedno zvezo "železna zavesa"
http://static.panoramio.com/photos/large
/17139263.jpg
stewie
# 08.11.2014 ob 12:29
Nacionalka bi lahko jutri ob obletnici padca zidu predvajala odličen nemški film Goodbye, Lenin. Če ste že par let nazaj ob obletnici začetka napada Nata na ZRJ predvajali film Nebeška vaba od Samardžića.
el CARTEL
# 08.11.2014 ob 18:42
7 up @ oba najdeš na wikipedii, sta pa iz NY timesa

Gledhill, Ruth; de Bruxelles, Simon (10 September 2009). "United Germany might allow another Hitler, Mitterrand told Thatcher". Times (UK). Retrieved 9 November 2009

Gledhill, Ruth; de Bruxelles, Simon (11 September 2009). "Thatcher told Gorbachev Britain did not want German reunification". Times (UK). Retrieved 8 November 2009.
Kemik
# 08.11.2014 ob 11:12


Vzhod je morda na začetku ponovne združitve Nemčijo kot samo res bremenil, a tisto pravo srce nemške kulture je bilo vedno na vzhodu z mesti, kot so Berlin, Potsdam, Weimar, Dresden, Leipzig in Jena. Komaj s ponovno združitvijo je nemštvo dobilo nazaj svoj pomemben del, ki ga je v času po 2. svetovni vojni izgubilo. Tudi Angela Merkel je živela v vzhodni Nemčiji in je dokazala kasneje, da lahko vzhodni Nemci izjemno veliko pripomorejo k celotni državi po združitvi. Včasih sem prav vesel, da se je zgodovina Nemčije obrnila tako, kot se je, in da niso več tako razdeljeni na zahodno in vzhodno državo.

Berlin pa tudi, koliko pretresov je doživljal v vseh teh obdobjih. Ljudi so dejansko ubijali na veliko, če so hoteli prebežati v zahodni del tega mesta. Ta zid naj bo v vsem v opozorilo, kako kruto je bilo v bistvu obdobje hladne vojne. Ni bilo svetovnih vojn kot v primeru 1. in 2. svetovne vojne, ampak je bilo izjemno strogo vse, sploh na mejah med vzhodnim in zahodnim blokom.
DareT
# 08.11.2014 ob 11:04
Berlin - še povezava do slike:

https://www.facebook.com/photo.php?fbid=
10204336102234607&set=a.102013279549
92806.1073741826.1591064657&type=1&a
mp;theater
DareT
# 08.11.2014 ob 11:00

Berlin včeraj - nov svetlobni zid na mestu starega.
Srečni Luka
# 08.11.2014 ob 09:53
Tale je pa naš!!!
7up
# 08.11.2014 ob 14:37
El carter

Domnwvni izjavi, ki si jih pripel sta si nasprotujoči...
21.12.2012
# 08.11.2014 ob 10:04
Zdaj je zid spet aktualen.
In kot pravijo dejansko nikoli ni bil porušen.
Sem pa pohajkoval po Berlinu prejšnji teden in je res noro, kaj so se šli po vojni.
janezdolzan
# 08.11.2014 ob 15:51
V Nemčiji je padel Berlinski zid, v Sloveniji pa nam še vedno vlada ista klika ki se je na oblast povzpela nasilno pred 70 leti!

Yesterday the Bundestag remembered the fall of the wall, which stood just outside the Reichstag parliament building. The guest of honour was singer-songwriter and dissident Wolf Biermann.
Before he sang his song Courage in the chamber, he hit out at the MPs looking on from the Left Party, the successor to the SED that built the Berlin Wall. “You’re the sorry rump of the dragon’s spawn, you’re beaten,” he said. “Sitting here and having to listen to me is punishment enough.”

Kje je Nemčija in kje smo mi se vidi!
ciracara
# 08.11.2014 ob 12:04
Berlinski zdi ali antifašistični zdi je bil del komunistične norije.
Kazalo