Leteli smo z redno linijo Lufthanse z letališča Jožeta Pučnika v Bilbao v Španiji, s prestopom v Frankfurtu. Bil je eden tistih jutranjih poletov, ob 7.00, ko je brniško letališče običajno kljub zgodnji uri precej živahno – tokrat se je bolj zdelo, da letiš s kakega regionalnega letališča s po enim poletom na dan.

Malo pred 6. uro je bilo preddverje skoraj popolnoma prazno, zgolj dva človeka sta se pred mano prijavljala na polet. Ob vhodu te opozorijo na masko, ti pa, denimo, ne izmerijo telesne temperature – nikjer na letališču, tudi v Frankfurtu ne.

Ob spletni prijavi na let sicer odkljukaš krajši formular, da ne bolehaš za covidom-19 in da v zadnjih 14 dneh nisi bil v stiku z bolnikom, a kaj več od tega ne.

Ponudijo ti še možnost, da si s spleta naložiš dnevno časopisje, saj jih v tiskani obliki ne smejo več deliti potnikom.

Na brniškem letališču se ti zazdi, da bi bilo dovolj, če bi se tam pojavil pol ure pred poletom, tako naglo in gladko vse skupaj poteka. Odprta je tudi brezcarinska prodajalna v pritličju in bife, vkrcanje na letalo pa poteka malenkost prej kot poprej, 30 minut pred poletom.

Preverite, kaj potrebujete za vstop v državo

"Je za Španijo še treba izpolniti spletni formular za zdravstveno inšpekcijo?" vpraša uslužbenka ob oddaji prtljage. V resnici ne vem. Ob nakupu letalske vozovnice te na to nihče ne opozori. "Saj mogoče ni več. Pred 14 dnevi je še bilo. Tudi mene zanima, ker sama letim v Španijo," skomigne zaposlena.

Izkaže se, da, da, še je potrebna predhodna registracija in izpolnjen spletni formular za vstop v Španijo. Navesti je treba tudi številko poleta, sedež in naslov, kjer boš bival v Španiji.

Enak postopek denimo velja za Grčijo, tako da je vsekakor priporočljivo, da pred poletom, kamor koli že letite, preverite pogoje za vstop v izbrano državo.

"Letel sem med korono – bilo je huje, kot sem si predstavljal," je pisal novinar The Atlantica maja, ko je letel znotraj ZDA. Letenje v tem času vsekakor ni taka mora, kot je skrajno senzacionalistično nakazoval članek, če izvzamete, da morate res stalno nositi zaščitno masko.

V trenutku, ko si jo tudi zgolj malce potegnete z obraza, da srknete iz tiste edine plastenke vode, ki ste jo med asketskim koronapoletom deležni, vas stevardesa nemudoma opomni, da si jo nadenete. Vozička s hrano ni več, tudi s pijačo ne.

V čakalnicah fizična razdalja

So pa po drugi strani, celo pri Lufthansi, tisto o obvezni fizični razdalji med potniki vzeli zelo ohlapno (beri: razen v letaliških čakalnicah, kjer je vsak drugi sedež prelepljen s trakom, pravilo distance med potniki ignorirajo).

Manjše Lufthansino letalo iz Ljubljane v Frankfurt je bilo le na pol zasedeno, a sosednji sedež ni bil vedno prazen.

Polet iz Frankfurta v Bilbao pa je bil po drugi strani do zadnjega sedeža nabito poln, tako da so bile vse tiste napovedi izpred meseca ali dveh, kako bodo zdaj letala obvezno letela napol prazna, zaradi česar bodo dražje tudi vozovnice, v resnici zgrešene.

Nič po utečenih tirnicah

Zagotovo pa se letalski promet še ni vrnil v utečene tirnice, daleč od tega. Letališče v Frankfurtu, običajno eno najprometnejših v Evropi, je v sredo dopoldne na trenutke še vedno spominjalo na letališče duhov – brezcarinska prodajalna ostaja zaprta, potniki, razen zelo redkih izjem, disciplinirano nosijo maske (sem in tja je opazen tudi kak vizir), če mogoče pozabiš, te na to vsakih 15 minut spomni obvestilo po zvočniku.

In če si v predkoronskih časih ta letališka obvestila pogosto gladko preslišal zaradi vsega vrveža in hrupa, so zdaj čakalnice zlovešče tihe. Številni redni letalski potniki, s katerimi sem se v zadnjih tednih pogovarjala, taki, ki so lani leteli tudi vsak teden na drugo destinacijo, se to poletje raje držijo domačih logov ali pa se odpravijo le na pot, ki je dosegljiva z osebnim vozilom.

Še vedno strah pred letenjem

"Te ni nič strah?" so spraševali nekateri. Za mnoge v Španiji, kjer so imeli eno hujših epidemij, letenje ostaja nepredstavljivo.

Ob izkrcanju kličejo po vrstah, potniki tako zapuščajo letalo malce počasneje, na letališču v Bilbau, običajno precej neprometnem letališču, pa sem tokrat prvič naletela na vrsto ob izkrcanju – ob vhodu na terminal so postavili nekakšno mini improvizirano ambulanto, kjer oddaš formular za zdravstvene oblasti, nato pa potnikom naključno merijo temperaturo.

Pandemija je zagotovo najbolj drastično posegla prav v sektor turizma in letalskega prometa.

Številni se bojijo v tem času tvegati in se odpraviti na pot z letalom – po eni strani zaradi utesnjenosti "leteče konzerve", kjer zrak stalno kroži, po drugi zaradi skrajno nepredvidljivih, nenehno spreminjajočih se razmer.

V Grčiji te denimo ob prihodu testirajo, nato pa na rezultate živčno čakaš v svojem hotelu.

Spet drugje test ni potreben, a v resnici ne veš zagotovo, ali ne bo območju zaradi nenadnega manjšega izbruha znova odrejena karantena, kot se je to prejšnji teden zgodilo v Kataloniji.

Nova normalnost, baje.