Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.7 od 39 glasov Ocenite to novico!
Vse jedi so postrežene na starih krožnikih, kar daje kulinarični izkušnji poseben čar - pa čeprav morda jedi niso točno take, kakršne je pripravljala vaša babica. Foto: Luda
Jedilnik se spreminja vsak teden, na njem pa boste našli šest jedi. Foto: MMC RTV SLO
Ravioli z zeleno in botargo. Foto: MMC RTV SLO
Vinska karta v celoti temelji na ekoloških vinih. Foto: MMC RTV SLO
Ambient je prijeten, minimalističen, miz pa malo, tako da, zlasti ob večerjah, priporočajo rezervacijo. Foto: MMC RTV SLO
Kislo mleko z lešnikovo zmrzlino za desert. Foto: MMC RTV SLO
Čeprav se je slišalo nenavadno, se je juha iz zelene solate s krompirjevim olupkom izkazala za vrhunsko. Foto: Luda
Strežno osebje je za slovenske razmere na zavidljivo visoki ravni. Foto: MMC RTV SLO
Pozdrav iz kuhinje - princeske s kajmakom in princeske s kozjim sirom. Foto: MMC RTV SLO
Rdeče zelje in špeh. Foto: Luda
Tuna z rdečo peso. Foto: Luda
Kokoš, zažgana čebula, šitake. Foto: Luda

Dodaj v

Luda - nova ljubljanska uspešnica: moderne jedi na babičinih krožnikih

Okrepčevalnica Luda ponuja predvsem kosila
17. februar 2015 ob 06:24,
zadnji poseg: 17. februar 2015 ob 09:21
Ljubljana - MMC RTV SLO

Septembra odprti okrepčevalnici Luda na Poljanski je v manj kot pol leta uspelo postati eden bolj priljubljenih naslovov za kosilo v ljubljanski prestolnici. Skrivnost? Inovativnost, sledljivost hrane in ekosestavine.

Ludo bi bilo z njenim modernističnim, minimalističnim dizajnom, bradatim kuharjem in koreninami v pop upu lahko odpraviti kot še en ljubljanski hipsterski lokal. To tudi je, a je še mnogo več.

"Kokoš, zažgana šalotka, šitake", "juha iz zelene solate, parmezan, krompirjeva lupina", "šunka, ementaler, pivo", "rdeče zelje, poširano jajce, špeh", "krvavica, burrata, jabolčna marmelada". Tako se bere le nekaj zanimivejših ponudb na vsak teden spreminjajočem se Ludinem meniju, na katerem najdemo natančno šest jedi - dve predjedi, dve glavni jedi in dve sladici.

Nabiranje izkušenj s pop up restavracijo
Za okrepčevalnico, ki se je odločila za precej tvegan koncept kosil (večerje ponuja le ob petkih), stojita Urška Dvoraček in Luka Nagode, ljubiteljska kuharja, ki sta kulinarične izkušnje sprva nabirala pri Gregi Vračku iz Hiše Denk, nato pa kritike navdušila s pop up restavracijo Dada in sodelovanjem pri kolektivu Trapez leta 2013.

Luda, ki dela od torka do petka, temelji na sezonskih in lokalnih jedeh ter na sledljivih živilih pretežno ekološke pridelave. Veliko pozornost posvečata dobaviteljem, tako jim kruh dobavlja pekarna Osem, zelišča Zeliščna kmetija Aelita, ekološko zelenjavo Kmetija Pogonik in Vegeteka, bio sokove Repovž in Slavček, vsa vina (na izbrani vinski karti najdemo samo Slovence) pa so pridelana na ekološki ali pa biodinamični način - pri tem je treba izpostaviti zlasti Klinčeva jakot in quello ter Urbajsovo Organic Anarchy za privržence resnično anarhičnih oranžnih vin.

Sem ter tja se Urška in Luka še malce lovita, kar priznavata tudi sama, a jedi, postrežene na simpatičnih krožnikih iz babičine kuhinje, so polne zanimivih kombinacij, ki jih nismo vajeni za slovenske okrepčevalnice - vsaj ne po takih cenah. Za kosilo boste odšteli od 9 (glavna jed) do 15 evrov (predjed, glavna jed, sladica). In še namig: čim bolj čudno zveni jed, tem boljša po navadi je.

Več v spodnjem pogovoru z Luko Nagodetom.


Sta kuharska samouka - je to minus, se vama kdaj zdi, da se pozna manko znanja, ali plus, ker nista omejena s pravili itd.? Navsezadnje tudi Ana Roš nima nobene kuharske šole ...
Naj takoj poveva, da Lude nisva odprla zato, da bi svetu pokazala, koliko že znava kuhati, ampak zato, da bi lahko v kuhanju napredovala. Ljubiteljsko kuhanje nima veliko skupnega s profesionalnim, to sva zaradi izkušnje pri Denku vedela in želela sva narediti korak naprej in kuhati zares, za goste. Brez razumevanja pravil in tehnik težko nadzoruješ svoje kuhanje. Pravila so ključna že pri osnovah, za napredno kuhanje in kršenje pravil pa sploh. Precej časa sva porabila, da sva pravila spoznala in jih ustrezno umestila. Oktobra sva Ludo začela z zelo omejenimi profesionalnimi izkušnjami, bila sva brez mišičnega spomina in zato za profesionalne standarde relativno počasna. Ko je jedilnica polna in kuhinja v pogonu, sta odločnost in hitrost ključni. Precej strašljiv je bil prehod na gostinske količine surovin, na začetku naju je pretreslo, ko sva za en recept potrebovala 80 rumenjakov. Ampak hitro napredujemo, delamo čedalje bolj gladko in natančno, dviguje se prag bolečine, gibe imamo vedno hitrejše, koordinirane. Profesionalni kuhar je ob normalnem delovnem ritmu brez prostega časa, zato le redkim uspe dodatno izobraževanje, študiranje tehnik, knjig. V šali rečeva, da sva imela pred drugimi v panogi prednost, ker sva za omenjeno imela več let časa. Ključno se nama zdi tudi, da sva veliko obiskovala tuje relevantne restavracije, si izoblikovala okus, spoznala drugo raven in kakovost.

Od kod črpate največ znanja in idej?
Znanje večinoma iz knjig, monografij, gastromedijev ter s spremljanjem in obiskovanjem restavracij. Do idej, ki so smiselne, ni preprosto priti, v bistvu sva šele v zadnjem času ponotranjila teorijo sestavljenih krožnikov in začela ustvarjati lastne jedi. Bolj ko razumeš to materijo, boljše so ideje. Sicer pa se nama izvirnost sama po sebi sploh ne zdi ključna, nisva obremenjena z njo. Ker sva začetnika, večjo pozornost namenjava izvedbi, natančnosti, reprodukciji.

Prakso sta opravljala pri Gregi Vračku iz Denka, ki ga imajo kritiki za enega največjih kulinaričnih talentov pri nas. Kaj ste od njega odnesli? Kaj je najdragocenejše, kar vas je naučil?
Grega in mlajši brat David Vračko imata neprecenljive izkušnje iz najboljših svetovnih kuhinj, v katerih sta imela odgovorne vloge. Težko opiševa raven njunega znanja in globino njunih okusov. Z delom pri Denku sva dobila vpogled v visoko kuhinjo in kompozicijo krožnikov. Videla sva, kako deluje kuhinja, prvič občutila ta adrenalin, videla, kaj je mogoče in tudi kaj ni. Spoznala sva potek dela, predpripravo in izdajanje jedi. Brez tega zdaj ne bi šlo, zato sva hvaležna za to izkušnjo.

V Ludi namenjate veliko pozornosti sledljivosti živil, ekološki pridelavi, lokalnemu. Kako pomembna je pravzaprav za jedca ta komponenta?
Na srečo velja, da če se pridelovalec skrbno ukvarja s svojimi pridelki, so le ti boljšega okusa, to pa je tisto, kar tako mi kot gosti iščemo. Gostovo zavedanje, da nam ni vseeno ter da ne iščemo bližnjic, je dobrodošlo.

V Ludi ste se odločili za koncept kosil (in večerje enkrat tedensko) z zelo omejenim jedilnikom. Zakaj? Povpraševanja bi bilo nedvomno tudi po večerjah več glede na to, da večina Slovencev še vedno ne hodi vsak dan ven jest, pa bi se morda tudi daljši meni bolj obrestoval za stranke?
Koncept sva prilagodila lokaciji. Luda je v stari hiši, na nepriljubljeni ulici, brez parkirišča in vrta, a obkrožena s kopico različnih služb. Zato je Luda v osnovi namenjena zaposlenim v okolici, za ceno dveh običajnih kosil sva jim želela ponuditi nekajkrat več. Ker pa sva se zavedala, da Luda zaradi cene ne bo imela vsakodnevnih obiskovalcev, sva se odločila za tedenski jedilnik z le dvema možnostma za predjed, glavno jed in sladico. Krajši jedilnik bi bil radikalen, daljšemu pa ne bi bila kos.

Luda sledi svetovnim smernicam dizajna in bistrojev. Se kdaj bojita, da bi vaju oznaka "hipsterskega lokala" preveč zaznamovala? Da bi vaju kdo odpravil kot zgolj še en hipni trend?
Z ambientom in sproščenostjo se trudimo gostom ponuditi boljšo hrano in vino v neformalnem okolju, drugačnemu od strogih restavracij. Mnenja sva, da je okusna in skrbno pripravljena hrana odporna proti trendom. V Ludi kuhamo iz surovin, ki so iz tega prostora, imajo poznan okus, trudimo se pripravljati jedi, s katerimi se lahko poistovetiš.

Koga sta si pravzaprav vzela za svojo ciljno skupino?
Merila sva na ozaveščene jedce, ki bi razumeli in prepoznali, kaj jim ponujamo. Z višjo ceno kosila se je ustvarilo sito, ki v Ludo prepušča večinoma le tiste, ki so tovrstno storitev v osnovi pripravljeni ceniti. Publika je starostno zelo različna, a dobro informirana in izkušena, želi si uživati v obroku in po to izkušnjo tudi pride, mi pa se jim dnevno trudimo to dostaviti.

Kako se lotita sestavljanja krožnikov? Zlasti kombinacije se zdijo pogosto nenavadne, nekonvencionalne in pogosto še nevidene v naših restavracijah?
Da ne bo pomote, niso vsi najini krožniki avtorski. Tudi interpretirava in prirejava že postavljene in funkcionalne jedi drugih chefov. Ustvariti dobro in celostno jed je težko. Kot omenjeno, šele v zadnjem času sva v osnovi dojela teorijo jedi/krožnika, kako le-ta funkcionira, kako se elementi jedi gradijo v kompozicijo, ki v gostu ustvari občutek, ki mu ga želiš prenesti. Bo jed razkošna ali zabavna, kompleksna ali na prvo žogo. Treba je upoštevati funkcije elementov jedi, plastnost okusov, tekstur, izbran slog, in ker je gostinski lokal tudi podjetje, še stroškovno učinkovitost, zahtevnost predpriprave ter izdajanja ob naročilih in še in še. Pri naboru surovin nama veliko olajša upoštevanje sezone in lokalnost, tako februarja pri sladicah ne razmišljava o jagodah in češnjah, ampak od sadja pozimi vrtiva jabolka, hruške in citruse.

Imata tudi zanimivo vinsko listo, ki jo v celoti sestavljajo organska vina. Kakšno dimenzijo to vnaša jedem in kako to, da sta se odločila za takšno vinsko karto?
To se nama je zdelo logično. Ampak šele po tem, ko sva sploh spoznala naturalistično vinsko sceno. Prej nama je šlo oranžno vino celo na živce. Nisva razumela. Če nam pri hrani ni vseeno, kako je bila pridelana in kaj vsebuje, potem ne vidiva razloga, da ne bi enako mislili za vina.

Kako je z mesom? Od kod ga dobite, imata težave, glede na to, da zorenje mesa pri nas še vedno ni na ustrezni ravni, uporabljata vse dele ali imate pri čem, pri kakem delu, še zadržke, predsodke?
Z mesom je kar križ. Scena v Sloveniji je na splošno zaspana in znanje zastarelo, tako pri kmetih kot mesarjih. Zorenje mesa je pomembno, najbrž se veliko domačih kuharjev sprašuje, zakaj je njihov stejk ob isti pripravi enkrat mehak, drugič pa ne - razlog je v rigor mortisu, in ne v vašem kuhanju.

Kakšni so vajini načrti za prihodnost Lude?
Truditi se ponujati najboljša kosila v mestu, skrbno pripravljati jedi in skrbeti, da bodo gostje začutila naše gostoljubje. Bomo pa seveda ostali v svojem žanru, upamo, da bomo le še bolj sproščeni. Lude fine dinning ne zanima, jasno pa moramo še veliko napredovati, na vseh področjih, saj smo ravno začeli.

Kakšen je slovenski jedec? Komplikator? Kulinarično razgledan/nerazgledan? Zahteven? V zaostanku s trendi?
Težko posplošujeva, če pa že - slovenski jedec je čisto običajen. Na medlo ponudbo se odziva medlo, avtentične zgodbe sprejema z veseljem, predvsem pa rad obišče gostilno in tam uživa na tak ali drugačen način. Morda nam manjkajo izkušnje resne gastronomije, ampak to zato, ker je pri nas praktično ni. Smernice so dolžnost ponudnikov, gostincev, slovenski jedec pa je žal prikrajšan za večino njih. Ampak občinstvo trende pozna in si jih želi - kot nori oprezamo za burgeji, stejki, pivom, ulično hrano. Slovenija je resda majhen trg, ampak zaradi siromašne ponudbe dežela norih priložnosti.

Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
pikam_dopust
# 17.02.2015 ob 07:56
"Ciljala sva na osveščene jedce, ki bi razumeli in prepoznali, kaj jim ponujamo. Z višjo ceno kosila se je ustvarilo sito, ki v Ludo prepušča večinoma le publiko, ki je tovrstno storitev v osnovi pripravljena ceniti. "

Točno, ni za seljake (beri - ljudi, ki nimajo denarja).
Ampak tudi tisti, ki imajo denar, niso še nujno osveščeni.
Po mojih izkušnjah prej obratno.
Je pa dejstvo, da kdor veliko plača, redko prizna, da je to, kar je na krožniku, krepko preplačal.

Te jedi je precej enostavno naredit. Veliko bolj zapleteno je narediti odličen dunajski zrezek. Ali joto. Ali potico. Ali štrudelj. Zato, ker te jedi vsi poznamo in zato zelo natančno vemo, kakšne morajo biti, da so odlične. Veliko bolj enostavno je skuhati kokoš v jušni zelenjavi, in zraven priložiti na ognju zažgano čebulo in na hitro opečene gobe. Ker za to kombinacijo nihče ne ve, kakšen okus bi morala imeti, da bi bila odlična.

Drugače pa veliko sreče in uspeha.
Če ljudje plačajo, pač naj plačajo.
Denar je za to, da kroži.
SamoRes
# 17.02.2015 ob 09:43
Oprostite toda na živce mi gredo besede pop up, start up, a ni slovenskih besed? Hvala up.
nomenestomen
# 17.02.2015 ob 07:59
ja in če drago plačaš, ne pomeni vedno da je dobro. Težko pa bo nekdo priznal, ko je plačal 100 eur, da je bilo zanič
pikam_dopust
# 17.02.2015 ob 08:54
Strežno osebje je za slovenske razmere na zavidljivo visokem nivoju

Bi želel le to dodati, da je pa pohvalno, da imajo strežno osebje na visokem nivoju (četudi si pod to besedno zvezo vsak predstavlja nekaj drugega). Študentske napotnice so uničile ta poklic in zanimivo je, kako se lastniki ne zavedajo, da je kvaliteta strežnega osebja pomembna vsaj toliko kot hrana. Vsaj v mojem primeru je lahko gostilna še tako vrhunska, a če je notri nek nadut in len natakar (ali pa slinasto narejeno prijazen, ki ti takoj da slutiti, da je vse nalagano), me tam ne vidijo več.

Danes je dobrih gostiln toliko, da resnično ne vidim razloga, zakaj bi prenašal tak odnos...
kolnkista
# 17.02.2015 ob 09:14
se strinjam. Z zaposlovanjem študentov v strežbiso si naredili medvedjo uslugo. Strežba je cela znanost in tisti, ki to prepušča improvizaciji študentov nima pojma o gostinstvu.
nomenestomen
# 17.02.2015 ob 10:26
ampak kaj si dobil pri JB? zgodbo, ki te je navdušila? je kvaliteta, ki jo nevem kako bi sploh ocenil, toliko boljša kot na žlico v kmečkem turizmu?

to hočem rečti, se mi zdi vse tako medijsko napihnjeno, seveda potem tudi cenovno dražje.

"posteljica iz rukole, goveja tagliata, posuta z naribnim parmigiano reggiano, postreženo na kamnu iz reke ljubljanice "
nomenestomen
# 17.02.2015 ob 07:18
Kot smo že enkrat debatirali, smisel prehranjevanja se zgublja z nekimi čudnimi kombinacijami, k se mi zdijo vsiljene kot je vsiljena suha manekenka in čudne modne smernice. Ravo to se mo zdi se dogaja pri "moderni" kuhinji.

Sicer pa vsak ima svoje veselje, upam da jima bo ratalo
ZeK
# 17.02.2015 ob 10:52
seljaki, kot jih nazivati nekateri "ozaveščenci", so ljudje iz vasi.
verjetnost, da uživajo domačo zdravo sadje, zelenjavo in meso, je veliko večja, ko ta, da to počnete tisti meščani, ki ste tu in tam pripravljeni iti čez cenovno sito te gostilne.
Modrijan6
# 17.02.2015 ob 08:22
Jaz pa na vse skupaj dodajam:"Ni ga čez domačo kuhinjo" in lastno domišljijo, zato je kuhanje doma ob vikendih za našo družino velik izziv....., doma skuhana hrana izjemno tekne in vse skupaj je še mnogo cenje kot v slovenskih gostilnah, najbolj zaupam domači kuhinji, še posebej ob nedavni veliki slovenski aferi koliko umazanije in nesnage je po gostilnah, nekatere slovenske gostilne so zato, kar zaprli....
joutsenlaulu
# 17.02.2015 ob 14:10
Do tiste izjave s sitom, ki prepušča k njim samo določene ljudi, sem razmišljala, kako fajn, da sem dobila eno idejo, kam naslednjič na kosilo, ko bom na potepu po Ljubljani. Ob tej izjavi pa sem nehala brati intervju in črtala to restavracijo iz svojega mentalnega seznama. Njuno sito učinkuje. Pa ne zaradi cen.
bim--bam-bom
# 17.02.2015 ob 08:17
A) Če za takšno kosilo, kot je recimo na sliki 11 plačaš 5 EUR in zraven spiješ kozarček vina, boš rekel, da se nisi najedel in da je bilo zanič.

B) Če za enako kosilo plačaš 12 EUR in spiješ kozarček vina, boš rekel, da je bilo vrhunsko.

Se mi je že zgodilo. Res da sem bil v primeru B na to pripravljen in ja, ambient je bil temu primeren.
frozen pingvin 2
# 17.02.2015 ob 09:46
bogaboječ

jp, sam tudi tako pravim. pač greš se razvajat enkrat, dvakrat letno. zakaj pa ne. eni nekajkrat več zmečejo čez okno za čike in podobne razvade, pa se noben ne pritožuje po teh forumih da so dragi in nevemkaj.
pikam_dopust
# 17.02.2015 ob 14:26
"Do tiste izjave s sitom, ki prepušča k njim samo določene ljudi, sem razmišljala, kako fajn, da sem dobila eno idejo, kam naslednjič na kosilo, ko bom na potepu po Ljubljani. Ob tej izjavi pa sem nehala brati intervju in črtala to restavracijo iz svojega mentalnega seznama. Njuno sito učinkuje. Pa ne zaradi cen."

:)

Je pa treba dati kapo dol, da so priznali, da jih zanimajo samo ljudje, ki imajo denar.
Ne tisti, ki imajo okus.
Samo tisti, ki imajo denar.

Tu (tudi med komentarji) je bilo omenjenih kar nekaj lokalov, ki imajo povsem enako logiko razmišljanja, pa nimajo jajc, da bi to priznali.

Po drugi strani je pa treba še nekaj vedeti: med nami so posamezniki, ki POTREBUJEJO take kraje, kjer se lahko družijo samo z bogatimi ljudmi. Revni jih ne zanimajo. Hočejo biti samo med bogatimi. Pa ni nujno, da so sami bogati - pomemben je občutek, ko so v istem prostoru kot bogati.

Hrana teh lokalov "za bogate" ni praviloma nič boljša od drugih odličnih restavracij, ki pa nimajo te logike "izbranega sita". Pobira pa dodaten denar zgolj zato, ker tem ljudem, ki rabijo tako okolje, nudijo prostor, ki si ga želijo. Pa malo se vmes "namislijo", kako je njihov radič "zalivala sama hčerka predsednika ZDA" in podobne oslarije, da navidez opravičijo te cene. In da njihove stranke same sebe tolažijo, da so upravičeno plačale nor denar (pa četudi vsi vemo, da so ga zabrisale skozi okno).
svitos
# 17.02.2015 ob 08:14
No ja malce spremembe pač ne škodi..
rubin
# 17.02.2015 ob 11:13
@bogaboječ. garaš torej po 12 ur dnevno, da lahko potem zapraviš to v takih restavracijah? pričakuješ medaljo za deloholičnost?
frozen pingvin 2
# 17.02.2015 ob 10:34
Modrijan6

veš koliko revnih ljudi za čike in alkohoil zmeče na letni ravni več več, kot jaz recimo za eno večerjo v taki restavraciji, v katero grem morda enkrat ali dvakrat letno....???!!!?!
bogaboječ
# 17.02.2015 ob 11:02
@ZEK , da se ne boš razpočil. Jaz sem tudi kmet , lovec, vinogradnik, kuhar... oče... in še marsikej. Lovim divjačino in is pridelujem zelenjavo. Poleg tega, da 10 ur na dan delam v službi. In ker sem priden, zaslužim dovolj, da lahko grem probat tudi kej dražjega.
bogaboječ
# 17.02.2015 ob 10:58
Dobil sem pač izkušnjo, ker me je matral firbec. In mi nikakor ni žal. JB velja za najboljšo slovensko restavracijo, Bratovž pa za enega od treh, štirih najboljših chefov.

Povzetek: Med doslej obiskanimi ljubljanskimi slowfood finesami osebno postavljam Strelca (Jagodica) pred JB.

So mi pa, iskreno, veliko bolj pri srcu manj prestižni biserčki, kot so Krušič, Gostilnica na gradu, Tokyo piknik, Skaručna ipd... in truma majhnih pajzlov, kjer se počutim bolj domače :)

Najbolje, domače, sveže in koneckoncev okusno pa (vsaj zase) kuham sam :)
Modrijan6
# 17.02.2015 ob 09:55
Lepo, da ljudje hodijo po gostilnah in se v njih razvajajo, še posebej, če so premožni in imajo denar tudi za gostilne, tudi gostilne morajo ode nečesa živeti, mar ne....PO drugi starni pa je v Sloveniji toliko revnih ljudi, da o gostilnah kakršnih koli lahko samo sanjajo, v nedeljo dopoldne sem v središču Ljubljane opazil gospoda, kako išče hrano v kontejnerju......, ne veš, kaj bi rekel na vse to....., eni hodijo v gostilne, drugi Slovenci, ki so pristali na dnu pa iščejo hrano pri humanitarcih - Rdečem križu, Karitasu....., kar pa je najbolj bizarno vse pogosteje po smetnajkih, žal tudi to je slovenska stvarnost pa, če še bolj zatiskamo oči...............
joutsenlaulu
# 17.02.2015 ob 14:37
@pikam-dopust:
Ma jaz sploh nisem razmišljala o cenah, ko sem se lotila brati ta članek, temveč čisto preprosto - vsake toliko pridem v Ljubljano, grem v Konzorcij in še kam ter se dobim z bivšimi sodelavkami za kosilo, pa rade poskusimo kaj novega. In potem vedno razmišljamo, kam bi šle, pa se mi je tole zdelo zanimiva ideja, ker pač nekaj novega. Do tistega sita, ko sem si rekla ups, tole pa hoče biti elitistična gostilna, to ni zame :P
Bivši uporabnik
# 17.02.2015 ob 11:27
"Vse le ni tako črno belo, kot želite prikazati Vi - revščina je slovenska stvarnost to je dejstvo...., poglejte samo oddajo nacionalne TV - TV tednik, vsak ponedeljek ob 20:00, v tej oddaji povedo vse......, sicer pa o tem veliko ve borka za pravice revnih Anita Ogulin, iz Zveze prijateljev mladine, toliko o tem. Vam pa dober tek v mondenih rejstavracijah, kjer koli že......"

Potem pa beres komentarje pod temo o Slovencih v tujini, pa vsi pametni, kako se v tujini samo gara in peha za dobickom, kako gre nam bolje, ker nam te stvari niso pomembne, kako smo veseli, ker se sprehajamo po gorah, gozdovih, uzivamo na morju, kako imamo druzine, oni v tujini pa ne, sama sreca in idila... Drug dan pa pod temo o hrani beres, kako slabo nam gre, kaki revezi smo... Skratka ob vsakem clanku obrnit plosco, pac kar nam v nekem trenutku najbolj ustreza, da lahko nergamo.
pikam_dopust
# 17.02.2015 ob 14:29
@rubin

Točno tako.
Ironija je, da tudi ti, ki imajo "izbran okus", najbolj pogosto jedo pice, dunajce, kabonara pašto itd itd itd... Ko jim ni treba igrati izbranosti, razgledanosti, omikanosti, bogatosti,....
aaa
# 17.02.2015 ob 12:36
@rubin
Po tvoji logiki je najbolj okusna pijača na svetu kokakola.
bogaboječ
# 17.02.2015 ob 09:23
V petek bil prvič pri JB-ju.... 2 x tadolgi degustacijski meni s prilagojeno vinsko spremljavo. Ambient izpred 30 let, kelnar nevsiljivo prijazen, Neobriti mojster Bratovž pride parkrat počekirat vzdušje v karirastih hlačah in flipflopkah :) Skupaj malček čez 200 ojrotov.

Pač, izkusiti je treba stvari, da lahko o njih sodiš. Me pa veseli, da se pojavlja še nekaj ambicioznih gostiln, kamor bo treba it pogledat. Tale Luda je vsekakor na spisku za naslednjič, ko se bom želel prilizniti ženi.
Bendit
# 17.02.2015 ob 19:24
@alfabet

Fousija je hudic, ki ima v Sloveniji domovinsko pravico.
Bivši uporabnik
# 17.02.2015 ob 18:55
Zanimivo, kaksno zdravljenje kompleksov. Vsi srecni, z malim zadovoljni, vedo kaj je tista "prava" hrana, ampak morajo pa stalno udrihat po "bogatunih", ki se itak hodijo samo preseravat v te restavracije, pa penece vino je samo za se fine delat, pa itak noben ne ve kaj je dobro, se samo pretvarjajo.... Jejte kar vam pase, ne jest tistega, cesar nocete, ce pa morate druge stalno pljuvat in si zmisljevat zgodbice o njih, pa se mi smilite, res. Ker taki ljudje niste revezi v financnem smislu ampak predvsem po dusi. In lahko nekega dne zmagate na loteriji pa boste se vedno ostali zarukanci.
rubin
# 17.02.2015 ob 11:06
dejstvo ostaja: vse kombinacije, ki se izkažejo za najboljše postanejo hitro množične. primer pizze, hamburgerja, čevapčičev..če bi vsa ta eksotika res bila boljša, ne vidim razloga, da nebi v ljudskih menzah namesto dunajca stregli kokoš z zažgano čebulo. sestavine namreč niso dražje..tako da najbolj okusna hrana je še vedno pizza, oddojek...
Boby21
# 20.02.2015 ob 10:24
Primeren ime za lokal, ker moraš res bit LUD oziroma LUDA, da greš tja jest.
Pims
# 18.02.2015 ob 15:10
Se bojim da gre debata v smeri, meni gredo razni JB Tschebuli malo v nos ker se nekoliko nosijo, tisti, ki pa tja hodijo pa so itak samozvana elita. In v odgovor z druge strani vi, ki vam gre v nos ste pa kmetavzi, ki ne vidite dlje od zelja in repe pa morda še kakšnih krvavic.

Mislim, da je prav, da naj je pač to kar vsak hoče in kjer hoče. Dejstvo pa je, da je zaradi ... pa nočem o tem... vedno več Slovencev revnih in takšnih, ki ne morejo niti na burek na železniško postajo so daleč od kakšne povprečne gostilne in jim na misel ne pride večerja pri JB Tschebulu. So pa tudi taki, ki si to enostavno brez problema privoščijo. Super, še več takšnih pa nam bo vsem bolje.

Je pa žal tako da je veliko takšnih, ki hodi tja, da pokažesvoj status, da je velio prepričanih, da so dobro jedli, pa morda to sploh ni res, tako nekako kot nekateri ki hodijo v gledališče gledat nekakšne težke drame, ki jih niti ne razumejo dobro ampak s svojo prisotnostjo pač sporočajo drugim, kako uživajo v umetnosti n so sploh asi v resnici pa doma ne vzamejo nikoli v roke niti kakšnega Prešerna, Murna, Kosovela ali pa kogarkoli drugega. To je tako kot pri vseh stvareh ali počneš stvari ker so ti resnično všeč ali pa s tem le želiš pokazati navzven karkoli pač že.

Kar se pa hrane tiče pa je pri meni tako ne maram nekih visoko zvenečih imen, hrane, ki jo je nek predhodnik omenjal "posteljica iz blabla bla), servirana na velikem belem krožniku z nekimi umetelnimi vzorci iz začinb in ko ne veš ali bi zaradi estetskega videza obroka in pomanjkljive količine to hrano raje pojedel ali obesil okrog vratu namesto verižice. Meni osebno je pri hrani važen okus (jasno o higieni in neoporečnosti priprave tu ne razpravljamo) in ne toliko izgled.

VSEKAKOR PA VSAK NAJ JE TAM IN TISTO KAR MU PAČ PAŠE SAJ S TEM NE OGROŽA DRUGIH!
Flegica
# 17.02.2015 ob 23:05
Glede na to da je članek o restavraciji so komentarji na nivoju Merkatorjevega kafiča pozno popoldne ko je večina klientele že konkretno okajene. Kaj imajo vaši komentarji sploh veze z gastronomijo ali člankom? Kaj ima revšina pri tem? Sej niso odprli ljudske kuhinje!!! Kaj ima elitizem s tem? 15 evrov za tri krožnike je za vas elitizem? Najbolša hrana je dunajc in pomfri? Heh sej zato pa je pri nas gastronomija šele pokukala malo izza zaplankanosti province. drugače pa veliko sreče Ludi forumašem pa želim veliko prebavnih motenj da bodo tudi v bodoče lahko po nepotrebnem zlivali žolč po člankih
nikhrast
# 17.02.2015 ob 16:20
Kaj je zažgana čebula, je to karamelizirana čebula?

Pa to je v glavnem za večerjo, za kosilo se poje kakšna stvar na hitro, saj večina folka dela, nima cajta, pa še vino zraven?
bogaboječ
# 17.02.2015 ob 15:19
Ne strinjam se, da je to povezano z privabljanjem "bogatih" ljudi. Kdo je bogat? Za nekoga tisti, ki zasluži 1000 eur, za nekoga drugega pa tisti, ki zasluži 20.000 na mesec.
Prav tako se ne strinjam, da je raziskovanje bogastva in raznolikosti kulinarike domena ozkega kroga ljudi. Odprta kuhinja je lep dokaz.
rubin
# 17.02.2015 ob 11:09
da ne govorim o bogatih orehovih štrukljih s veliko sladkorja in drobtin
Modrijan6
# 17.02.2015 ob 10:52
@frozen pingvin2

Vse le ni tako črno belo, kot želite prikazati Vi - revščina je slovenska stvarnost to je dejstvo...., poglejte samo oddajo nacionalne TV - TV tednik, vsak ponedeljek ob 20:00, v tej oddaji povedo vse......, sicer pa o tem veliko ve borka za pravice revnih Anita Ogulin, iz Zveze prijateljev mladine, toliko o tem. Vam pa dober tek v mondenih rejstavracijah, kjer koli že......
Haloo
# 22.03.2015 ob 09:20
Cmokanje in riganje za mizo v čast kuharjem in strežnikom, si lahko privoščim na mnogo cenejši in prav nič snobovski, uglajen način.
Padate na finto, da ste nekaj več in boljši od "raje", pa ste v resnici ubožci, presiti in domišljavi, polni samega sebe, ob praznih krožnikih z nekaj dekorativnih pack.

Nasitili se boste pa za prvim vogalom z burekom in jogurtom, po imenitnem kosilu.
Ludo!
Samorog
# 21.02.2015 ob 08:25
Vinska karta pa ni glih boh ve kej ...
kozorog1973
# 18.02.2015 ob 20:00
ni ga čez babično kuhinjo, mljask, komaj čakam da bo regrat, da si ga pripravim z domačimi ocvirki, mljask. al pa domač zajček filan s kruhovim nadevom olala, to pa prepuščam meščanski gospodi, jaz bom še nadalje ostal zvest babični kuharici.
krjavelj
# 18.02.2015 ob 18:23
zgleda super, bo treba peljat mojo ko bova naslednjic v slo!

+4

-4

@ Modrijan6



Lepo, da ljudje hodijo po gostilnah in se v njih razvajajo

Ali kot bi rekla moja stara mama "afne guncajo"
nikhrast
# 18.02.2015 ob 16:43
Preveč enolično, mislim da so multi-kulti restavracije najbolj popularne.
Nekaj italijanske hrane, kakšna dobra pasta, pa posebne pizze, pa steaki, morska hrana, schnitzli, kakšen grill kot souvlaki, pa azijska hrana, stir-fry, pad thai...
valiant
# 18.02.2015 ob 11:30
Odlično!

Želim jim veliko uspehov na tej inovativni poti.

Slovenci očitno imamo ideje in želje, a kaj ko je največkrat glavna omejitev med nami in uresničenimi idejami skupina birokratov, ki rada po svoje interpretira zakonodajo, premalo denarja za investicijo, okolje, ki je kontra podjetniško naravnano idr...
Bendit
# 17.02.2015 ob 18:42
Te jedi je precej enostavno naredit. Veliko bolj zapleteno je narediti odličen dunajski zrezek.

Cak da se neham smejat....ahahahha, kake vi stresate...skoda besed.

Vec kot pribito drzi za Slovenijo: "Morda nam manjkajo izkušnje resne gastronomije, ampak to zato, ker je pri nas praktično ni. Smernice so dolžnost ponudnikov, gostincev, slovenski jedec pa je žal prikrajšan za večino njih."

Pa veliko uspehov.
moonylink
# 17.02.2015 ob 09:47
zgleda super, bo treba peljat mojo ko bova naslednjic v slo!
Dejmonaši
# 18.02.2015 ob 15:52
Dobro izgleda, bo treba probat!

Mene pa, drugače kot marsikoga tukaj, moti prepoceni malica. Dunajc za 4,5 €, po možnosti s krompirjem in solato, pa če se le da še sladico?
Hm, se imam pa že dovolj rad. Če se odločim, da bom šparal, si od doma kaj prinesem, ko pa grem na malico pa dam raje par € več. OK, še vedno ni garancije, da nisem dobil najcenejših sestavin, priznam, a malo se tudi zanesem na občutek.
burnoutslo
# 17.02.2015 ob 07:58
Da dopolnim komentar: Ni za seljake, ki jim je najbolj pomembno, da je dunajc tako velik, da ga pol visi čez rob krožnika.
Kazalo