Tretja razvojna os po idejnih študijah stane milijardo evrov, kar približno za 30 kilometrov hitre ceste znese 30 milijonov evrov na kilometer. To je še trikrat več kot izgradnja slovenskih avtocest, za katere vemo, da so bile vsaj 15 odstotkov preplačane.
Nečesa Slovenija ni imela od osamosvojitve naprej, in to je nacionalno opredeljeni program za državne ceste. Zato se bo Nova Slovenija (NSi) v primeru vstopa v koalicijo najprej lotila tega, je na predstavitvi volilnega programa stranke za področje prometa in infrastrukture dejal Aleš Hojs. Hojs vodi strankin odbor za gospodarstvo.
Kot je zatrdil, so bili projekti na tem področju največkrat pod vplivom vplivnih lokalnih lobijev pod vodstvom vplivnih županov. V novem sklicu DZ-ja županov ne bo več, nacionalni program pa bo zagotovil bolj strokovno in pravično ureditev, je zatrdil Hojs.
"Tretja razvojna os daleč predrago načrtovana"
Za gradnjo 30 kilometrov avtoceste na Koroškem idejna študija predvideva kar milijardo evrov, kar je skoraj trikrat dražje kot druge slovenske avtoceste - pa še te smo že tako preplačali, je zatrdil Hojs. V NSi-ju se bodo zavzemali za izgradnjo, ampak pod "temeljito preverbo" zdajšnjih rešitev.
Na po njegovi oceni previsoke številke Hojs opozarja tudi v primeru gradnje drugega tira železnice Divača-Koper. Ob 130-milijonskem letnem prometu Luke Koper stane izboljšanje prometne povezave 10 milijard evrov, kar da je "nerazumno nesorazmerje". Zato so v NSi-ju sicer za dokončanje že zakasnele gradnje, vendar v sotvarju 5. in 10. evropskega prometnega koridorja. "To je naša velika primerjalna prednost," je izjavil Hojs.
NSi o štipendijah in državnih pokojninah
V NSi-ju tudi pozivajo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, naj zamrzne izvajanje novega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ta na novo ureja področje štipendij, državnih pokojnin ter varstvo starejših. Opozarjajo, da tehnična podpora izvedbi nove ureditve še ni pripravljena, centri za socialno delo prav tako ne, zato bo lahko prišlo do neizplačevanja socialnih transferjev. Prepričani so tudi, da je zakon neustaven, posega v druge zakone, s sklicevanjem na kvadraturo površin pri odmeri upravičenosti do prejemka pa je regionalno nepravičen - saj nepremičnine stanejo na različnih koncih Slovenije zelo različno.
Zato bodo ob pozivu k zamrznitvi izvajanja zakona, dokler ni ministrstvo nanj zares pripravljeno, tudi upravičencem pomagali vložiti pobude za ustavno presojo zakona. "V sistem socialnih transferjev je vključenih 600.000 Slovencev. Ne moremo si privoščiti, da bi ti ostali brez pravic zaradi težav pri izvedbi," je dejal predsednik strokovnega odbora za delo in družino pri NSi-ju Anton Kokalj.
Ceste in železnice ohraniti, Adrio prodati
Po Hojsovem prepričanju je prometna infrastruktura (ceste, železnice, letališča) strateškega nacionalnega pomena, zato se je ne sme prodati. Medtem pa so, tako Hojs, sami transportni deli (npr. Adria Airways) tako daleč od realnega tržnega preživetja, da je prodaja edina možnost. Mariborsko letališče, ki je trenutno v fazi prodaje, lahko postane regionalno središče za tovorni promet, je izjavil predstavnik NSi-ja.
"Sistema cestninjenja ni treba menjati"
NSi bi med drugim ministrstvo za promet razširil še na infrastrukturo, da bi centralizirano vodilo vse infrastrukturne projekte. Ob tem bi bila tudi odgovornost za (ne)uspehe lažje sledljiva, je prepričan. Glede vinjetnega sistema je Hojs prepričan, da ga ni treba menjati. "Ne vem, zakaj bi mi nosili osnovne bolezenske težave pri vzpostavitvi novih sistemov," je sklenil. V načrtu je namreč prehod na sistem satelitskega cestninjenja.
Tretja razvojna os po idejnih študijah stane milijardo evrov, kar približno za 30 kilometrov hitre ceste znese 30 milijonov evrov na kilometer. To je še trikrat več kot izgradnja slovenskih avtocest, za katere vemo, da so bile vsaj 15 odstotkov preplačane.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje