Z vprašanji, vezanimi na možnosti, ki bi jih imel v primeru takšnega volilnega izida na voljo predsednik republike Danilo Türk, smo se obrnili na dva pravna strokovnjaka in na politologa. Vsi trije so delili mnenje, da se od predsednika pričakuje, da mandat za sestavo vlade najprej podeli predstavniku stranke, ki je dobila relativno večino glasov.

Oblikovanje vlade določa 111. člen ustave
Kot nam je pojasnil ustavni pravnik Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete, postopek v zvezi s povolilnim oblikovanjem vlade predpisuje 111. člen ustave. "V prvem krogu predlaga mandatarja za predsednika vlade le predsednik republike. Pred odločitvijo o predlogu se mora posvetovati z vodji poslanskih skupin, kjer se seznanja s stališči parlamentarnih strank o možnih kandidatih za predsednika vlade in glede morebitnih koalicij," navaja.

Zagorc, Miro Cerar, prav tako s pravne fakultete v Ljubljani, in Miro Haček s fakultete za družbene vede so za MMC poudarili, da predsednik države praviloma za premierja predlaga kandidata, ki mu ga svetuje stranka z relativno večino prejetih glasov. Politolog je denimo spomnil na prakso obeh predsednikov pred Türkom, ki sta prvo priložnost za sestavo vlade vedno podelila prvaku relativne zmagovalke. »In podobna odločitev predsednika Türka bi bila nekako v skladu s to politično tradicijo in politično higieno,« je dodal in poudaril, da je predsednik republike pri tovrstnem odločanju povsem avtonomen.

Kandidat za premierja ni nujno prvak relativne zmagovalke
»Toda če bi predsednik države po predhodnih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin zanesljivo ugotovil, da takšen kandidat nikakor ne bi imel možnosti sestaviti večinske vlade, mu ustava ne preprečuje tudi možnosti, da predlaga za predsednika vlade kandidata, ki uživa večinsko podporo s strani koalicije drugih strank, ki so skupno sposobne oblikovati večinsko koalicijo,« je opozoril Cerar. Po njegovih besedah pri tem odločilno vlogo igra vprašanje, katerega kandidata bo podprla večina vseh poslancev v DZ-ju. Prav zato naj bi moral predsednik države temu prirediti svojo presojo.

Predsednik pri izbiri kandidata za mandatarja omejen
»Če je prvi predsednikov kandidat s strani DZ-ja zavrnjen, lahko predsednik potem predlaga ponovno istega kandidata ali pa nekega drugega kandidata, prav tako pa lahko v takšnem drugem krogu svoje kandidate predlagajo tudi poslanske skupine ali skupine najmanj desetih poslancev. To pomeni, da predsednikov predlog ali predlogi niso edini, zato je njegov vpliv v tem pogledu omejen,« v nadaljevanju pojasnjuje pravni strokovnjak.

Premierja se lahko voli v treh krogih
Pojasniti velja, da se predsednika vlade lahko v parlamentu voli v treh krogih. O prvih dveh je beseda že tekla. Če nobenemu predlaganemu kandidatu za mandatarja v dveh krogih glasovanja ne bi uspelo pridobiti absolutne večine glasov v DZ-ju, ostajata dve možnosti, navaja Haček: »DZ lahko - če se tako odloči večina - v 48 urah po zadnjem poskusu ponovno poskuša izvoliti mandatarja, s tem, da je v tem zadnjem poskusu dovolj tudi relativna večina glasov (t. i. blažja večina oz. večina opredeljenih glasov navzočih poslancev, op. a.), ali pa predsednik države razpiše nove volitve.«

Kot razlaga Cerar, se v tretjem krogu še enkrat glasuje o vseh do takrat s strani predsednika, poslanskih skupin oz. skupin najmanj 10 poslancev predlaganih kandidatih. Če tudi tretji krog ne bi uspel, samodejno sledil razpustitev DZ-ja in predčasne parlamentarne volitve. Tako politologu kot obema pravnikoma se zdi možnost, da bi se to zgodilo, zelo malo verjetna.

Pravnika: Ustava natančna pri izvolitvi premierja, ne pa pri imenovanju ministrov
Na MMC-jevo vprašanje, ali je ustava na tem področju dovolj natančna, sta pravnika odgovorila podobno, saj sta se strinjala, da je izvolitev predsednika vlade (prva faza) v ustavi dovolj jasna, da pa je nedodelano imenovanje ministrov (druga faza).

Haček je na drugi strani prepričan, da tudi v prvi fazi ustava ni najpodrobneje urejena, "saj ne določa postopka, kako naj predsednik države izbere osebo, ki jo bo predlagal za mandatarja v izvolitev DZ-ju". Kljub temu ne vidi razloga, da bi morala biti natančnejša.

"Temeljni problem naše ureditve je v tem, da parlament ne potrdi vlade v celoti, ampak ločeno, najprej predsednika vlade in šele zatem ministrsko ekipo. Pri tem lahko pride do anomalij, ko je predsednik vlade izvoljen s strani ene koalicije, ministrska ekipa pa že s strani druge koalicije. Tako je bilo leta 1996," pravi Zagorc. Svoje mnenje je podkrepil tudi s primerom, da se na srečo še ni zgodilo, da ministrska ekipa ni bila imenovana v zadostnem številu (dve tretjini imenovanih ministrov), potrebnem za sestavo vlade. Poudaril je, da neizpolnjevanja tega pogoja ne urejata ne ustava ne poslovnik DZ-ja.

Haček dopušča možnost velike koalicije
In kakšne so lahko posledice hipotetičnega izida volitev, o katerem govori prispevek − tudi morebitne velike koalicije? »Velike koalicije so vedno možne, po navadi pa vendarle nastanejo takrat, ko so pred državo neki veliki projekti ali pomembne reforme,« nam je pojasnil Haček. Politolog meni, da morebitne koalicije med SDS-om in SD-jem ne gre vnaprej izključiti – ne glede na izjave enega izmed predsednikov. »Ne bi pa to nujno bila tudi velika koalicija; le ta bi bolj upravičeno nosila to ime, če bi se obema omenjenima strankama priključila še kakšna ali celo dve in bi taka koalicija imela vsaj dvotretjinsko večino v DZ-ju.«

Hipotetični volilni izid lahko prinese mnoga presenečenja
Cerar odgovarja, da je mogoče marsikaj, prepričan pa je, da poslanci, ko so enkrat izvoljeni, naredijo vse, da pride do neke vlade, saj jim le to lahko zanesljivo omogoči, da obdržijo pridobljene mandate. Tudi on dopušča možnost velike koalicije.

"Tesni volilni izidi vselej prinesejo pestro politično dogovarjanje in tudi presenečenja," pa pojasnjuje Zagorc. Kot trdi, omenjeni hipotetični izid volitev parlamentarnim strankam, »ki so po rangu na tretjem ali slabšem mestu, (prinaša op. a.) možnost za dogovarjanje o dodatnih koalicijskih pravicah v zameno za podporo mandatarju in sestavo koalicij, pri čemer morajo biti previdne z zahtevami, saj lahko pride do sklenitve koalicije dveh največjih parlamentarnih strank«.

Marjetka Nared