V otoški državici blizu ZDA se je leta 1492 izkrcal Krištof Kolumb. Foto: RTVSLO
V otoški državici blizu ZDA se je leta 1492 izkrcal Krištof Kolumb. Foto: RTVSLO
Prebivalci Haitija
Prebivalci Haitija so že vrsto let obsojeni na diktaturo. Foto: EPA
Jean Bertrand Aristide
Spomladi leta 2000 je Aristidova stranka Lavalas zmagala na volitvah. Foto: EPA
Vsak šesti Haitijec živi v tujini. Foto: EPA

Pozneje so se Španci naseljevali na vzhodni polovici otoka, kjer je zdaj Dominikanska republika. Okoli 300.000 prvotnih indijanskih naseljencev Aravakov je zaradi iztrebljanja in epidemij kmalu izumrlo, večina že okrog leta 1520.

Na zahodnem delu otoka so sprva zavladali francoski pirati, leta 1697 pa je Španija njegovo zahodno tretjino tudi uradno prepustila Franciji. Francozi so uvedli cvetoč plantažni sistem, ki je temeljil na uvoženi suženjski delovni sili iz zahodne Afrike. Pod vplivom francoske revolucije je leta 1791 prišlo do vstaje haitijskih sužnjev, ki so kmalu prevzeli oblast. Uspešna izvedba revolucije je osupnila celo francoske jakobince. Haitijske neodvisnosti tudi vojaška intervencija iz Evrope ni več mogla preprečiti. Leta 1804 je bivši suženj Jean-Jacques Dessalines na Haitiju razglasil prvo črnsko republiko na svetu.

Okupacija ZDA
Leta 1915 so Haiti zaradi zaščite svojih interesov in vzpostavitve reda okupirale Združene države Amerike. Obdobje okupacije je trajalo do leta 1934. Haiti je ostal politično nestabilen tudi v naslednjih desetletjih.

Leta 1957 je prišel na oblast črnski zdravnik Francois Duvalier (poznan pod vzdevkom "Papa Doc"), ki je kmalu uvedel skorumpirano in brutalno diktaturo. Za teroriziranje nasprotnikov je organiziral zloglasne paravojaške enote tontons macoutes, ki so mimo zakona delovale pod njegovim osebnim nadzorom.

Po njegovi smrti leta 1971 ga je nasledil takrat 19-letni sin Jean Claude Duvalier ("Baby Doc"), ki je nadaljeval očetovo diktaturo, a je moral leta 1986 zaradi splošnega upora zapustiti državo.

Zmaga karizmatičnega črnskega duhovnika
Sledilo je obdobje vojaških udarov in hunt, dokler ni na predsedniških volitvah leta 1990 zmagal karizmatični črnski duhovnik, glasnik teologije osvoboditve in "odvetnik ubogih" Jean-Bertrand Aristide. Njegova zmaga je državo navdala z upanjem na boljše čase, vendar ga je že po manj kot letu dni odstranila vojaška hunta. Septembra 1994 so v državo začasno prišle mednarodne sile (20.000 v glavnem ameriških vojakov), ki naj bi nadzirale prehod iz diktature v demokracijo.

Po volitvah leta 1995 je Aristida nasledil Rene Preval, človek iz njegove stranke, ki je bil leto pozneje zaradi novega vala političnega nasilja in umorov prisiljen zaprositi za podaljšanje bivanja mirovnih sil. Spomladi leta 2000 je Aristidova stranka Lavalas ponovno zmagala na volitvah, Aristide pa je bil jeseni znova izvoljen za predsednika. Zaradi prepočasnega uvajanja demokratičnih standardov je demokratični svet Haitiju ponovno zagrozil s sankcijami.

Haiti nezrel za demokracijo
Na haitijsko dogajanje vplivajo tudi oblastniki iz sosednje Dominikanske republike. Zaradi varovanja lastnih interesov na Haitiju rajši vidijo na oblasti bolj "predvidljive" diktatorje in vojaške hunte, ki po njihovem "zagotavljajo red". Dominikanski mediji tako Haiti pogosto slikajo kot državo, ki je nezrela za demokracijo in zato potrebna trde roke, brez nje pa se lahko haitijski problemi skupaj z morebitnimi begunci naselijo tudi v njihovo državo. Ocenjuje se, da vsak šesti Haitijec živi v tujini.