Pojavljanje megle je vezano na nizko oblačnost ob morju, ki jo jugozahodni veter porine proti notranjosti, ne le do Postojne, ampak včasih še višje v notranjost. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Pojavljanje megle je vezano na nizko oblačnost ob morju, ki jo jugozahodni veter porine proti notranjosti, ne le do Postojne, ampak včasih še višje v notranjost. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Obiskali smo Darsov nadzorni center. Tam ne opazujejo le, kdaj megla in drugi vremenski pojavi pridejo, ampak delavci Darsa na to opozarjajo voznike. Ukvarjajo se tudi s tem, kako napovedati in kako prenesti to informacijo tako do vzdrževalnih služb kot do služb, ki skrbijo za javno obveščanje in nas, ki smo na koncu v avtomobilu.

Najgostejša megla pod Nanosom
"Pri nas je najbolj izpostavljen Goli vrh, na avtocesti proti Postojni, pri Nanosu, ki je točka prehoda iz primorskega v notranjsko območje. Enako velja za vrhniški klanec pred ljubljansko kotlino in tudi v ljubljanski kotlini se predvsem v jutranjem času pojavlja megla. Medtem ko se na prelazih megla pojavlja ob prehodu vlažnega zraka na bolj ohlajeno podlago," pravi Marko Korošec, ki je znan lovec neviht.

V oddaji Avtomobilnost smo zato obiskali enega od odsekov, kjer se redno menjavajo vremenske razmere. Na prehodu iz Primorske v notranjost Slovenije. Pod Nanosom. Tu se redno pojavlja megla. A čeprav Dars oziroma Arso po izkušnjah z veliko natančnostjo določita vrednost tega zoprnega pojava, se trenutka, ko se ta dejansko pojavi, ne da dovolj natančno predvideti. Megla se namreč na teh odsekih pojavi nenadoma. Zato so se pri Darsu prilagodili s sodobnim elektronskim sistemom zaznavanja megle. Vgradili so ga v pravkar prenovljeni na tem odseku najbližji nadzorni center v Kozini.

Vozniki naj prižgejo zadnje meglenke, ki služijo za boljšo orientacijo drugih voznikov. Če pa se vidljivost izboljša, je treba zadnje meglenke ugasniti, da ne bi slepili voznikov za sabo. Foto: Dars
Vozniki naj prižgejo zadnje meglenke, ki služijo za boljšo orientacijo drugih voznikov. Če pa se vidljivost izboljša, je treba zadnje meglenke ugasniti, da ne bi slepili voznikov za sabo. Foto: Dars

Senzorji zaznavajo vidljivost
Denis Grk, ki je vodja Darsovega nadzornega centra na Kozini, pravi: "LED-smerniki delujejo na podlagi treh merilnih naprav, treh cestno-vremenskih postaj, na katerih so nameščeni senzorji za vidljivost, ki nam ponujajo štiri stopnje alarmov. V1 meri vidljivost med 120 in 250 metri, V2 meri med 80 in 120 metri, V3 med 50 in 80 metri, najgostejšo meglo oziroma vidljivost do 50 metrov pa meri V4."

Seveda ni dovolj, da nekaj zaznaš, če ni reakcije. In to v tem primeru pomeni obveščanje voznikov.
"Dars stremi k avtomatizaciji obveščanja voznikov. Vse cestno-vremenske postaje imamo povezane v enovit sistem za nadzor in vodenje prometa. To pomeni, da cestnoprometne postaje komunicirajo s prometno signalizacijo in tudi z vsemi drugimi napravami in sistemi. Na primer, ko cestno-vremenska postaja zazna zmanjšano vidljivost, avtomatsko spremeni spremenljivo prometno signalizacijo, to so tisti prometni portali nad avtocesto. Hkrati avtomatsko opozori na to tudi nadzornika prometa, ki podatke v roku ene minute vnese v aplikacijo, tako da so uporabniki obveščeni," pravi vodja oddelka za promet pri Darsu Robert Kompan.

Dars voznike opozarja na meglo med drugim prek prometnih informacij na radiu, prek portalov, spremenljive prometno informativne signalizacije, na spletni strani www.promet.si, na avtomatskem telefonskem odzivniku o stanju na avtocestah: 080 22 44. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Dars voznike opozarja na meglo med drugim prek prometnih informacij na radiu, prek portalov, spremenljive prometno informativne signalizacije, na spletni strani www.promet.si, na avtomatskem telefonskem odzivniku o stanju na avtocestah: 080 22 44. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Novodobni avtomobili povzročajo težave
Pri tem velja opozoriti na novo težavo, ki so jo zakuhali inženirji avtomobilov. Razvadili so nas z avtomobili s samodejnimi lučmi. A pri tem za dnevno vožnjo določili le prednje dnevne luči, zadke pa imajo moderni avtomobili pogosto neosvetljene. In te moderne avtomatske luči megle večinoma ne zaznajo. Zato se novodobni avtomobili po megli redno vozijo neosvetljeni od zadaj. Seveda je nujno ročno ukrepanje. To je popolnoma preprosta operacija, a kot kažejo Darsove merilne postaje, očitno za mnoge voznike prezahtevna.

Nujna je prilagoditev hitrosti
Vprašali smo se še nekaj. Zakaj kljub podatkom na aplikaciji in na portalih o zmanjšani vidljivosti še vedno ne upoštevamo priporočila o zmanjšanju hitrosti?

V zadnjih, tudi zelo tragičnih primerih nesreč na avtocesti, ko je bila megla, so tudi na Darsu opazili, da so vozniki pri zelo zelo zmanjšani vidljivosti, pri megli, vozili z bistveno preveliko hitrostjo. Celo s hitrostmi, ki so na avtocesti že presežene, več kot 130 km/h.

Nadzorniki prometa v nadzornih centrih spremljajo stanje na avtocestah prek videokamer in informacij delavcev, vzdrževalcev avtocest na terenu, prav tako operaterji v Prometnoinformacijskem centru pridobivajo informacije neposredno od uporabnikov avtocest. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Nadzorniki prometa v nadzornih centrih spremljajo stanje na avtocestah prek videokamer in informacij delavcev, vzdrževalcev avtocest na terenu, prav tako operaterji v Prometnoinformacijskem centru pridobivajo informacije neposredno od uporabnikov avtocest. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

"Če lahko sprejmemo dejstvo, da voznik v topli, udobni potniški kabini spregleda dejstvo, da je temperatura zunaj padla pod tri stopinje Celzija ali morda celo pod ledišče, da rahlo prši in da je zaradi tega poledica zelo verjetna, še nekako lahko pripišemo nepozornosti ali pa premajhni zbranosti. Da pa kdo ne bi opazil, da pred njim praktično ni več vidnega polja in še vedno vozi prehitro ... Odgovor na to je težko najti," pravi strokovnjak za varno vožnjo Andrej Brglez.

Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo, na primer pri vožnji v koloni. Foto: Pixabay
Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo, na primer pri vožnji v koloni. Foto: Pixabay

Vklopite ZKP!
Zato ponovimo, kaj vse je treba vklopiti oziroma izklopiti, ko pride megla. Najprej je treba vklopiti ZKP ali zdravo kmečko pamet. Naslednja stvar, ki jo vklopimo, so meglenke, spredaj in zadaj. Ne dolgih luči, ker razpršijo svetlobo in še poslabšajo vidljivost. Če je tik za nami drugo vozilo, zadnjo meglenko izklopimo. Samo zadnji v koloni ima prižgano meglenko. Pri vsem tem moramo še takoj prilagoditi hitrost razmeram na cesti. Pri vidljivosti do 50 metrov naj bo hitrost vožnje največ 50 kilometrov na uro. Na območjih vzdrževalnih del velja še dodatna previdnost. Zaradi megle so oznake in naprave za usmerjanje prometa namreč pogosto težje razpoznavne.