Zelenjava, sadje, olivno olje, ribe, testenine in vino so najpomembnejši "predstavniki" zdrave mediteranske diete, prebivalci mekaterih delov Italije, Španije in Grčije pa imajo predvsem zaradi ustrezne prehrane najbolj zdrava srca.

A strokovnjaki, ki so se nedavno srečali na svetovnem kongresu v Barceloni, ugotavljajo, da tudi dežele južne Evrope glede prehranjevanja niso več to, kar so bile. "Nezdrava hrana z velikimi koraki vstopa v evropsko Sredozemlje," so razočarani kardiologi. Zgodbe Španije, Italije in Grčije so podobne - mladi obračajo hrbet tradicionalnim jedem in skupnim obrokom z družino, ampak raje jedo ocvrt krompirček, hamburgerje in sendviče. "Mladi danes jedo slabo, mediteranska dieta izginja z miz. Vse več mladih ima težave s težo. Moramo se vrniti nazaj, v 60. in 70. leta prejšnjega stoletja. Moramo se vrniti k mediteranski dieti," je povedal eden od udeležencev kongresa.

Zdravniki so že v 50. letih prepoznali blagodejnost mediteranske diete, od takrat pa se dokazi o njeni koristnosti kar kopičijo. Na univerzi v Barceloni so ravno pred dvema mesecema z raziskavo ponovno potrdili, da je prehranjevanje "po mediteransko" precej bolj zdravo kot stroga dieta z malo maščobami, saj se izboljša raven holesterlola in sladkorja v krvi in krvni tlak.

Predsednik evropske kardiološke zveze zveze Michal Tendera je pojasnil, da se stanje že enkaj časa slabša - Mediteranci nimajo več tako zdravih src kot nekoč. V severni Evropi se ljudje trudijo jesti zdravo. V južni Evropi pa se stanje slabša - ljudje pojedo več nezdrave hrane kot včasih, telesna vadba pa je večini španska vas.

Gospodarski napredek na začetku običajno hodi z roko v roki z nezdravo hrano. Ljudje so prezaposleni, ne kuhajo več vsak dan, ampak raje na hitro nekaj pojejo, običajno nekaj nezdravega, so se strinjali v Barceloni. Dežele južne Evrope torej čaka veliko dela, predvsem z mladino: "Mediteranski dieti moramo vrniti ugled."