V petstoletni zgodovini zbora še nikoli ni pela deklica. Foto: EPA

Deklica se je na avdicijo za zbor prijavila leta 2016 in 2018, a je na avdicijo niso poklicali. Ko je do preizkusa končno prišla marca letos, so ji v pismu sporočili, da nikoli ne bo pela v deškem zboru. Staats- und Domchor Berlin je najstarejša glasbena ustanova v mestu, ki jo je leta 1465 ustanovil volilni knez Friderik II. Brandenburški.

Starši deklice so se zaradi zavrnitve odločili, da bodo zbor zaradi neupravičene diskriminacije na podlagi spola tožili. Kot pravijo, gre za ustanovo, ki se financira iz javnih sredstev, zato morajo vsem omogočiti enakopravno obravnavo na avdicijah. Iz odgovorov zborovodje in prisotnih na avdiciji je po njihovem mnenju razvidno, da deklice niso sprejeli izključno zaradi spola in ne zaradi pomanjkljivih pevskih sposobnosti.

Pri najbolj znanem evropski deškem zboru Dunajski dečki, ki ga je leta 1498 ustanovil Slovenec Jurij Slatkonja, so leta 2004 dodali še dekliški zbor. Foto: EPA

V zboru se branijo, da deklice niso zavrnili zaradi njenega spola, ampak zaradi barve glasu in negativnega odnosa staršev. Kot pravijo, je njihova primarna naloga ohranjanje edinstvenega zvoka zbora, v katerega zavrnjena deklica ni sodila. Poleg tega iz komunikacije s starši niso dobili občutka, da bodo z njimi lahko dobro sodelovali.

Tožba je sprožila bujno razpravo o umetniški svobodi in spolni diskriminaciji v kulturi. Podporniki odločitve vodilnih v zboru menijo, da spolna enakopravnost ne sme uničiti edinstvenega zvoka zasedbe, in trdijo, da v tem primeru navidezna enakopravnost ni vredna žrtvovanja kulturne dediščine.

Abbie Conant, pozavnistka v orkestru Münchenske filharmonije, pa je za Deutsche Welle povedala, da "študije kažejo, da niti profesionalni glasbeniki ne ločijo med zvokom deškega in dekliškega zbora, ki pojeta isto skladbo". Kot še dodaja, "so mnogi podobni zbori po Evropi že odprli svoja vrata deklicam, ne da bi trpela njihova kakovost".