V Sloveniji smo med prvimi na svetu začeli raziskovanje podzemlja, zato so se pri nas začela tudi prva reševanja iz jam, je povedal predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko, ki je leta 2016 tudi sam sodeloval pri reševanju ponesrečenca iz Primadone, 645 metrov globoke in 2907 metrov dolge jame v zaledju reke Tolminke.

Sorodna novica Večurno reševanje poškodovanega angleškega jamarja

Nesreča se je zgodila več kot 200 metrov pod površjem. V jami je bila takrat skupina štirih britanskih jamarjev. Dva sta poskušala preplezati kamin, pri tem pa se je 20-letniku odkrušil oprimek. Padel je približno tri metre globoko, odlomljeni kos skale pa mu je zgrmel na hrbet.

Ob tem si je poškodoval hrbtenico, zato so mu na pomoč priskočili reševalci. Jama Primadona ima številne ožine, zato je bilo reševanje izjemno težavno in dolgotrajno. Zanj je ekipa, ki je štela skoraj 60 reševalcev, potrebovala skoraj 24 ur, pri čemer so morali razširiti šest ožin, saj sicer ne bi mogli prinesti nosil na površje.

Rešeni mladenič je zaradi dobrega dela in strokovnega pristopa slovenskih jamarskih reševalcev popolnoma okreval. Z reševalci je po dogodku ostal v stiku, nastopil pa bo tudi v omenjeni oddaji Rescued (Rešeni) na televizijskem programu National Geographic. Kot je prepričan Benko, se zaradi takih oddaj dviguje ugled slovenskih jamarskih reševalcev in jamarjev nasploh.

Edini v Evropi
Lani je Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije opravila devet intervencij, in sicer dve reševanji iz jame, tri iskalne akcije in štiri izvleke domačih ali divjih živali iz jam, je povedal vodja Jamarske reševalne službe Walter Zakrajšek.

Jamarska reševalna tehnika je sicer uporabna tudi pri drugih reševanjih. Slovenski jamarski reševalci tako rešujejo iz kanjonov in sotesk ter ob nesrečah na vlečnicah, kot edini v Evropi pa so pristojni tudi za reševanje v urbanem okolju ob različnih naravnih nesrečah.