Agencija Valicon ankete o novem koronavirusu izvaja na tedenski ravni in jih nato primerja med seboj. Zadnja anketa je bila izvedena 31. marca in 1. aprila.

Kliknite na sliko za ogled v višji ločljivosti. Foto: Valicon
Kliknite na sliko za ogled v višji ločljivosti. Foto: Valicon

Ukrepe vlade za obvladovanje gospodarskih posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo kot ustreznejše označujeta dve petini vprašanih (41 odstotkov), kar je za petino manj kot ob njegovi najavi pred tednom dni (51 odstotkov), razlika je statistično značilna. Ukrepi so sicer še vedno sprejeti s splošnim odobravanjem, a bolj kot se približuje njihova izvedba, več je nezadovoljnih. Statistično značilno je zrastel tudi delež nezadovoljnih, torej tistih, ki ukrepe označujejo kot neustrezne, ta delež se je s treh odstotkov povišal na dobrih osem odstotkov, razlika je statistično značilna.

Anketa: Veliko večino skrbi; ukrepi vlade premalo strogi

Petina jih meni, da so ukrepi prestrogi
Če je še pred tednom dni le sedem odstotkov vprašanih menilo, da so ukrepi vlade za obvladovanje širjenja virusa preveč strogi, je ta delež v zadnjih dveh dnevih poskočil na dobrih 20 odstotkov. Hkrati s tem se je občutno zmanjšal delež tistih, ki menijo, da so ukrepi premalo strogi (27 odstotkov, pred tednom dni 40 odstotkov). Razmerje med enimi in drugimi je torej zdaj že precej bolj izenačeno – pred dvema tednoma je bilo to razmerje 61 odstotkov proti 5 odstotkov, zdaj je le še 27 odstotkov proti 20 odstotkov. Vse navedene razlike so statistično značilne in kažejo na jasen trend, da zadnji ukrepi v delu prebivalstva vzbujajo vedno večje neodobravanje, sklepajo raziskovalci. Večina prebivalcev (53 odstotkov) sicer še vedno meni, da so ukrepi ravno pravšnji.

Velika večina pravi, da gre na bolje
Da gredo sicer stvari na bolje, meni zdaj že skoraj 70 odstotkov vprašanih (pred tednom dni 57 odstotkov). Spomnimo, tik pred razglasitvijo epidemije je bilo razmerje 86 odstotkov (stvari gredo na slabše) proti 14 odstotkov (stvari gredo na bolje), tri tedne pozneje opazujemo že skoraj popoln preobrat, 31 odstotkov jih meni, da gredo stvari na slabše, 69 odstotkov pa, da gredo na bolje. Razlike so statistično značilne.

Pričakuje se še 70 dni obstoječih razmer
Relativna večina vprašanih (44 odstotkov) meni, da bodo izredne razmere (zaprte šole in vrtci, omejitev gibanja, prepoved združevanja ...) trajale še dva meseca, ena petina pa, da bo to trajalo še en mesec (pred tednom dni je bilo takšnih 30 odstotkov). V povprečju prebivalci pričakujejo še 70 dni obstoječih razmer, torej vse tja do 11. junija. Pred enim tednom je bil ta datum 28. maj. Prebivalci se očitno spoprijemajo s sprejemanjem možnosti relativno daljšega trajanja obstoječih razmer.

Zaradi obveznega razkuževanja tudi po 50 evrov višje mesečne položnice?

Vse več skrbi za gospodarske posledice
Sicer še vedno prevladujoča skrb za lastno družino se je še nekoliko sprostila (z 81 odstotkov pred dvema tednoma na 69 odstotkov v zadnjih dveh dnevih). Podobno se je znižala skrb za lastno zdravje (44 odstotkov pred dvema tednoma, v zadnjih dveh dnevih 37 odstotkov). Na drugi strani se povečuje izražena skrb za gospodarske posledice (pred dvema tednoma 43 odstotkov, zadnje dneve čez polovico vprašanih, 51 odstotkov). Vse navedene razlike so statistično značilne in kažejo na trend obračanja fokusa zaskrbljenosti od družine in zdravja k posledicam epidemije. Skrb za delovno mesto med zaposlenimi se je po najavi vladnih ukrepov sicer znižala s 16 odstotkov na 12 odstotkov, a v zadnjih dneh znova narašča in že dosega skoraj 15 odstotkov.

Tretjina je delovno neaktivnih
Raziskava je prvič zaobjela spremembe, ki jih doživljajo zaposleni prebivalci na svojih
delovnih mestih. Natanko petina zaposlenih poroča o povečanem obsegu dela (20 odstotkov), slabi dve petini pa pravita, da je obseg približno enak kot prej (37 odstotkov). Slaba desetina poroča o skrajšanem delovnem času (9 odstotkov), kar ena petina pa, da so trenutno na čakanju (21 odstotkov). Da so izgubili zaposlitev zaradi koronavirusa, poročajo štirje odstotki takšnih, ki so bili pred pojavom virusa zaposleni (interval zaupanja za to oceno je med 1,4 odstotka in 6,5 odstotka). Med preostalo desetino trenutno prav tako neaktivnih jih je sedem odstotkov na dopustu (pet odstotkov na rednem, dva odstotka na izrednem), trije odstotki pa imajo bolniški stalež (intervali zaupanja za te ocene so dokaj široki). Raziskovalci so povzeli, da je petina zaposlenih bolj obremenjenih kot pred pojavom virusa, slabi dve petini približno enako, desetina ima skrajšani delovni čas, dobra tretjina pa je trenutno delovno neaktivna, vsak deseti med njimi je delo izgubil.

Koliko časa po tlesku se bo vrnila normalnost?

Zorko: Prva faza je očitno za nami
"Rezultati zadnjih dveh dni spremljanja odziva javnosti na širjenje virusa in ukrepe vlade kažejo, da bolj kot ocenjujemo, da gredo stvari na bolje, bolj postajamo tudi kritični. Zadnji ukrepi vlade so naleteli na precej negativen odziv, sklepamo, da predvsem zaradi stroškov obveznega razkuževanja v večstanovanjskih stavbah, omejitve gibanja na lastno občino, morda tudi omejitev pri obisku trgovin. Drugo pomembno opažanje je sprejemanje novih razmer. Prva faza, šok, panika in strah, je očitno za nami, sledi sprejemanje in prilagajanje ter normalizacija življenja v novih pogojih – nova normalnost. Pričakujemo lahko torej več sproščenosti, pa tudi več kritičnosti pri ocenjevanju dela vlade," je rezultate ankete za MMC komentiral direktor Valicona Andraž Zorko.

Vir: Javnomnenjska raziskava 31. marec–1. april 2020, n = 482, Valicon