Tedensko povprečje potrjenih okužb z novim koronavirusom pada. 7-dnevno povprečje okužb je danes 785, včeraj je znašalo 792, v soboto pa 801. "Ukrepi med 1. in 11. aprilom torej kažejo svoj učinek," pravi vodja strokovne posvetovalne skupine ministrstva za zdravje Mateja Logar. "Če ne bi uvedli dodatnih ukrepov, bi bile številke bistveno višje, se pa trenutno umirjajo. Vemo, da gre za krhko ravnotežje, zato poudarjamo, da naj v trenutku, ko dodatno sproščamo številne dejavnosti, vsak poskrbi, da se dejavnosti sproščajo varno," je dodala.

Foto: gov.si/Twitter
Foto: gov.si/Twitter

V bolnišnicah še vedno veliko obolelih za covidom-19

Medtem pa se razmere v bolnišnicah še vedno ne izboljšujejo. Tam se namreč zaradi koronavirusne bolezni zdravi 652 ljudi, 157 jih potrebuje intenzivno nego. Trenutno se torej v bolnišnicah zdravi 21 bolnikov več kot dan prej, trije več potrebujejo intenzivno zdravljenje. V nedeljo je umrlo osem bolnikov s covidom-19, kar je dva več kot v soboto.

"Bolniške postelje so še vedno zelo zasedene. Ta konec tedna je bilo potrebnega veliko usklajevanja, da smo lahko vse bolnike, ki so potrebovali namestitev, ustrezno oskrbeti," pojasnjuje infektologinja Logar. Po njenih predvidevanjih se bodo učinki delne ustavitve javnega življenja na začetku aprila začeli kazati čez teden dni tudi v bolnišnicah.

Bolniki so po njenih pojasnilih sprejeti v bolnišnico, ker večinoma potrebujejo zdravljenje z nadomestnim kisikom ali ker pride do poslabšanja osnovne bolezni po okužbi s covidom-19. Ker je velik delež populacije nad 80 in 75 let cepljen, če se okužijo, bolezen prebolijo v bistveno blažji obliki. "Zdi se, da so zdaj hospitalizirani mlajši, a definitivno ne hospitaliziramo ljudi, ki bolnišničnega zdravljenja ne bi potrebovali," je zatrdila.

Foto: gov.si/Twitter
Foto: gov.si/Twitter

Zaščitni ukrepi so še vedno zelo pomembni

Po podatkih sledilnika za covid-19 je trenutno v državi 11.883 aktivnih okužb.

Infektologinja Logar je zato posebej opozorila, da "kljub temu, da se sproščajo številne dejavnosti, kar nam omogoča vrnitev v normalno življenje, moramo upoštevati dodatne ukrepe, ki jih lahko izvajamo sami".

Zaveda se prihajajočih prvomajskih praznikov, ki jih bodo verjetno mnogi izkoristili tudi za obisk svojcev v tujini ali pa za letovanje na Hrvaškem. Vse, ki bodo obiskali svojce, je pozvala k spoštovanju ukrepov, ki naj veljajo enako za vse, ki niso člani istega gospodinjstva.

Še enkrat je pojasnila, zakaj je nošnja zaščitne maske ključna: "Virus SARS-CoV2 se primarno širi s kapljicami, to pomeni, da pri govorjenju, kihanju, kašljanju, petju in drugih dejavnostih, pri katerih je udeležen govor, nastajajo drobne kapljice, v katerih so virusi. Ti virusi potem potujejo po zraku, glasneje kot govorimo ali kričimo, daljšo pot lahko premagajo. To so popolnoma fizikalne lastnosti." V praksi to pomeni, da je, če smo na razdalji dveh metrov, zelo verjetno, da bo kakšna kapljica padla na tla in ne bo prišla do naših sluznic.

Če pa smo bližje, na razdalji metra ali še manj, pa je po njenih besedah vseeno, ali smo zunaj ali v zaprtem prostoru, saj bodo kapljice od govorca preprosto prišle do nas in "poselile očesno veznico oz. nosno in ustno sluznico, kar omogoči virusu, da pride v celice, se začne razmnoževati in povzroči bolezen". Zaradi tega je pomembno, je poudarila, da tudi, kadar smo na odprtem, uporabljamo maske, če ne moremo vzdrževati razdalje vsaj dveh metrov.

Pozorni moramo biti tudi na higieno rok. "Večina ljudi se ne zaveda, kako pogosto se dotaknemo obraza, zato je pomembno, da si pogosto umijemo roke oz. razkužimo z razkužilom." ​Pomembno je tudi prezračevanje prostorov skozi okno, vsako uro vsaj za 15 minut, je še opozorila.

Epidemija se umirja

Vsak od nas je zelo pomemben člen v verigi prenosov, ki omogoča, da se veriga prekine, da ne pride do dodatnega širjenja in da se epidemija ustavi.

Mateja Logar

Samoizolacija in karantena

Mateja Logar je znova pojasnila tudi, kakšna je razlika med samoizolacijo in karanteno: o samoizolaciji govorimo, ko nekdo zboli in mora biti zaradi bolezni izoliran v domačem okolju. Zadošča samoizolacija 10 dni, dodatni pogoj pa je, da bolnik nima vročine zadnjih 48 ur. Karantena pa je ukrep, ki preprečuje, da ljudje, ki so bili v stiku z okuženim in nimajo bolezenskih znakov, so pa v inkubacijskem obdobju, ne prihajajo v stike s tretjimi osebami in ne širijo okužbe.

Do nejasnosti prihaja, ko je okužba v družini. Karantena se začne ob zadnjem stiku in ko v istem gospodinjstvu nekdo preboleva covid-19 in je v samoizolaciji 10 dni, je torej zadnji stik za ostale člane družine 10. dan samoizolacije obolelega, ki mu mora potem slediti še karantena ostalih družinskih članov. Drugače pa je, če se oboleli lahko izolira od družine in na primer odide živet drugam. Začetek karantene se torej šteje od zadnjega stika z obolelim naprej.

Mateja Logar se je zato dotaknila tudi stranskih učinkov po cepljenju s cepivom AstraZenece, o čemer se je v zadnjih tednih veliko govorilo. "Če ga primerjamo z aspirinom, ki je v prosti prodaji, ugotovimo, da je aspirin povezan s krvavitvami, razjedami v prebavilih in da so ti neželeni učinki bistveno pogostejši kot tisti po cepivu," je opisala. Se pa strinjam, da je prav, da se o neželenih učinkih govori ter da se ob tem postavijo v ustrezen kontekst. "Pri AstraZeneci je pojav hudih neželenih učinkov po trenutni oceni štiri na milijon cepljenih, kar sodi med zelo, zelo redke neželene učinke. Ko gre za pogostejše neželene učinke, ki bi lahko maturante skrbeli, kot je glavobol in prehodna vročina, ti izzvenijo po 24 do 36 urah in ne pustijo nobenih trajnih posledic," je še dodala.

Cepljenje maturantov, da se bodo mirno pripravljali na izpite
Vladni semafor sproščanja protikoronskih ukrepov. Kulturne prireditve so uvrščene v rumeno fazo. Foto: MMC RTV SLO
Vladni semafor sproščanja protikoronskih ukrepov. Kulturne prireditve so uvrščene v rumeno fazo. Foto: MMC RTV SLO
Ponekod odprte terase lokalov, dovoljeni shodi in poroke z manj svati

Cepilna statistika

V Sloveniji je bilo do zdaj z enim odmerkom cepljenih 372.102 ljudi, z dvema pa 145.134 ali 17,7 odstotka. Najvišji delež cepljenih je v goriški regiji, najnižji pa v obalno-kraški. Med občinami z najvišjim deležem cepljenih je na vrhu Osilnica, kjer je cepljenih 38 odstotkov občanov.

Prevladuje cepljenje s Pfizerjevim cepivom (226.607 ljudi je cepljenih z enim odmerkom), 106.211 jih je do zdaj cepljenih z enim odmerkom cepiva AstraZenece, manj (39.283) pa z enim odmerkom cepiva proizvajalca Moderna, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Dobave cepiv

V tem tednu pričakujejo tri dobave cepiv, skupaj 67.320 odmerkov. Danes so na NIJZ-ju prejeli 42.120 odmerkov cepiva Pfizer in BioNTech, popoldne pa pričakujejo 16.800 odmerkov AstraZenece. V četrtek pričakujejo še dobavo 8400 odmerkov cepiva Moderne.

Poleg tega imajo na NIJZ-ju na zalogi 3300 odmerkov cepiva Moderne, ki ga hranijo za drugi odmerek. Hranijo tudi 7200 odmerkov cepiva Johnson & Johnson, s katerim še niso začeli cepljenja, saj Evropska agencija za zdravila dodatno preverja varnost tega cepiva. Poleg tega imajo še na zalogi 22.200 odmerkov cepiva AstraZeneca.

V skladu s strategijo bodo cepili osebe, stare 60 let ali več, kronične bolnike, starše kronično bolnih otrok in maturante.

V domu starejših v Trbovljah izbruh okužbe

V Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje je prišlo do izbruha okužbe z novim koronavirusom. Okuženih je 28 stanovalcev, od katerih je bilo 26 cepljenih z dvema odmerkoma, je za STA pojasnila direktorica doma Danica Hren. Pri večini okužba poteka brez simptomov, pri petih z zelo blagimi, tako da se vsi okuženi počutijo dobro, je dodala. Kako je prišlo do vdora okužbe v dom, ni znano.

Okužba se je v DSO-ju razširila tudi med že cepljenimi
Novinarska konferenca vlade o aktualnem stanju glede bolezni covid-19