Mateja Logar. Foto: MMC RTV SLO
Mateja Logar. Foto: MMC RTV SLO

Vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar ugotavlja, da se je eksponentna rast števila novookuženih ustavila. Obenem pa še vedno narašča število covidnih bolnikov v bolnišnicah vključno z enotami za intenzivno nego, je povedala na novinarski konferenci.

"Največji dejavnik tveganja za prenos okužbe ostajajo neposredni stiki med ljudmi, če ti niso zaščiteni. Če med nami ni ustrezne razdalje, če ne uporabljamo mask, če smo dalj časa v zaprtem prostoru, ki ni bil prezračen."

Logarjeva je spomnila, da je rešitev predvsem cepljenje. Vse, ki imajo dvome, je pozvala, naj kontaktirajo svojega osebnega zdravnika.

Navedla je, da se je pojavil "nevaren trend". "Na vsak način se želijo okužiti, da bi imeli korist, potrdilo o prebolelosti. Kar pa je zelo nevarna praksa, ki jo vsekakor odsvetujemo," je povedala.

Prebolelost se bo verjetno "umaknila iz ugodnosti" pri prehajanju mej, je napovedala.

Glede cepljenja je dejala, da smo nad evropskim povprečjem. Pri povečevanju precepljenosti pa smo omejeni z dobavami.

Vovko: Stanje je podobno posnetkom iz Bergama

Tomaž Vovko. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Tomaž Vovko. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

O stanju v ljubljanskem kliničnem centru je spregovoril specialist infektologije in intenzivne medicine Tomaž Vovko. "Trenutno delam v tej hali, ki je največja inteziva, v kateri sem kdar koli delal. Dejansko je stanje zelo podobno tistim posnetkom, ki smo jih februarja, marca lani gledali iz Italije, Bergama, ko je bilo na kupu ogromno bolnikov. Tudi drugi zdravniki, ki pridejo za malo časa k nam, ko zagledajo te bolnike, ki so drug zraven drugega, na vseh teh aparatih ... To je precej impresivno videti," je ponazoril.

Vsak dan opravimo veliko pogovorov s svojci, ki nas kličejo, ki čakajo na tistih 10 minut, ko jim lahko damo kakšne informacije. Zelo so veseli za ta pogovor, povejo, kako jim je težko, hudo.

Vovko

Kakšna je razlika med tremi dozdajšnjimi valovi? V prvem valu so bile številke majhne, ampak je bilo delo kljub temu težko zaradi neznanja in nepoznavanja virusa. V drugem valu je bilo bolnikov veliko, zdaj pa smo v tretjem, ko se število spet povečuje in je treba prostore in kader znova prilagajati spremenjenim razmeram.

Precej se je spremenilo od začetka cepljenja. Na intenzivni negi je manj starejših od 80 let. Še vedno pretežno umirajo starejši od 60 let. Trenutno najmlajši bolnik je bil rojen leta 1983, povprečna starost je 65 let. S hudim potekom bolezni pa se ne spopadajo samo starejši in tisti s šibkim zdravjem. Imajo tudi bolnike, ki so brez pridruženih bolezni in mlajši od 40 let. "Iz tega vidika vsekakor odsvetujem namerno okuževanje," je povedal Vovko.

Na prste ene roke lahko preštejmo bolnike, stare 75 let ali več, ki so v enem letu, odkar imamo epidemijo, zapustili intenzivno zdravljenje.

Vovko

"Morda si marsikdo ne predstavlja, kaj pomeni intenzivna terapija in to, da je bolnik na intenzivni terapiji." Tamkajšnji bolniki so "izjemno kritično" bolni, njihova pljuča so v zelo slabem stanju. "Vsak bolnik, ki ga sprejmemo, pomeni veliko borbo od začetka do konca, ki včasih traja tudi več tednov, najmanj pa 7, 8 dni, običajno pa več." In pogosto se z odpustitvijo iz bolnišnice ne konča. Tako mlajši kot starejši praktično ne morejo hoditi in potrebujejo ogromno pomoči in volje, da se vzpostavi normalno življenje. Takšna bitka lahko traja pol leta in več.

Vse je pozval, naj se čim prej prijavijo na cepljenje ter s svojim ravnanjem poskušajo omejiti širjenje virusa. "Vsak, ki se ga prepreči, da ne pride na intenzivno nego, v bolnišnico ali da ne umre, je dobra zmaga, ki pa jo lahko postavimo že čisto na začetku."

Po njegovih besedah je angleška različica virusa bolj smrtonosna, kar dokazuje več hudih potekov bolezni pri mlajših. "Ves čas smo videli, da je pri višji starosti bolnika potek hujši, težji, da bolnik potrebuje intenzivno zdravljenje, kjer pa se žal včasih ni izšlo. Zdaj se pa te starostne meje premikajo navzdol, zdaj vidimo tudi 42-letnega bolnika, ki je žal prejšnji teden umrl, ki je bil brez pridruženih bolezni."

Svarila tistim, ki se želijo namerno okužiti

Dnevni epidemični podatki

Okužbe zadnjih sedem dni:

Sobota - 548
Petek - 1250
Četrtek - 1279
Sreda - 1527
Torek - 1189
Ponedeljek - 273
Nedelja - 283

Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

V nedeljo so pristojni opravili 1484 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom. Pozitivnih jih je bilo 287, kar je 19,3 odstotka.

Opravljenih je bilo tudi 5850 hitrih antigenskih testov, a pozitivi izvidi teh se dodatno preverjajo s PCR-testi. Trenutno je v državi 13.819 aktivnih (znanih) primerov okužbe z novim koronavirusom, kažejo podatki sledilnika za covid.

Prejšnjo nedeljo je bilo potrjenih skoraj enako število okužb: 283.

Po podatkih vlade se v bolnišnicah zdravi 636 covidnih bolnikov, na intenzivni negi jih je 142.

Umrlo je sedem covidnih bolnikov.

14-dnevna incidenca znaša 654, najvišja je v savinjski in primorsko-notranjski regiji, najnižja pa v pomurski. 7-dnevna incidenca pa znaša 301, so povedali na vladni novinarski konferenci. 7-dnevno povprečje dnevnih okužb znaša 903.

Konec ugodnosti pri prestopu meje za prebolevnike?