Cepljenje romunskega predsednika Klausa Iohannisa. Foto: EPA
Cepljenje romunskega predsednika Klausa Iohannisa. Foto: EPA

Voditelji držav članic bodo o predlogih komisije razpravljali v četrtek. Komisija še predlaga, naj države do marca cepijo najmanj 80 odstotkov starejših od 80 let ter zdravstvenih in socialnih delavcev.

Evropske države so v zadnjem času sicer izražale nezadovoljstvo zaradi upočasnjene dobave Pfizerjevih cepiv. Nordijske in baltske članice so pozvale Bruselj, naj okrepi pritisk na ameriškega farmacevtskega velikana Pfizer in sodelujoče nemško biotehnološko podjetje BioNTech.

Pfizer odgovarja, da gre za začasno težavo. Dobavo naj bi upočasnila širitev proizvodnega obrata. "Čeprav bo to začasno vplivalo na pošiljke konec januarja do začetka februarja, bo konec februarja in marca omogočilo znatno povečanje odmerkov," izjavo povzema BBC.

EU je naročil skupno 600 milijonov odmerkov Pfizerjevega cepiva. Januarja so naročili še dodatnih 300 milijonov cepiva, ki bodo na voljo od drugega četrtletja tega leta naprej.

V začetku januarja je Evropska agencija za zdravila (EMA) odobrila še drugo cepivo, ameriškega proizvajalca Moderna. Bruselj je z Moderno sklenil dogovor o nakupu 80 milijonov odmerkov z možnostjo povečanja za dodatnih 80 milijonov.

Na EMO sta pred tednom dni prošnjo za nujno odobritev cepiva vložila tudi švedsko-britansko farmacevtsko podjetje AstraZeneca in Univerza v Oxfordu. Unija je naročila 400 milijonov odmerkov tega cepiva.

Poziv k okrepljenemu iskanju novih sevov novega koronavirusa

Sloveniji v prvih dveh mesecih le 26.000 odmerkov Moderninega cepiva

Evropska komisija je članice pozvala tudi k nadgradnji strategij za testiranje, upoštevajoč nove seve virusa. Članice naj nujno okrepijo genomsko sekvenciranje, tako da bodo analizirale najmanj pet odstotkov ali raje deset odstotkov pozitivnih izvidov testov na covid-19. Zdaj je ta delež pod enim odstotkom, kar ni dovolj za prepoznavanje razvoja sevov virusa ali pojava novih mutacij, poudarjajo v komisiji.

Ravno v ponedeljek so obstoj britanskega seva novega koronavirusa potrdili še na Češkem. Minister za zdravje Jan Blatny je povedal, da se zdi, da ta sev vsebuje deset odstotkov vseh vzorcev, ki jih analizirajo. Na Bavarskem v Nemčiji so medtem odkrili nov, doslej še neznan sev, podrobnosti še niso znane.

Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides je danes na razpravi v Evropskem parlamentu presodila, da smo z novimi različicami novega koronavirusa še daleč od zmage nad to pandemijo.

Komisarka obljublja večjo preglednost nakupnih pogodb za cepiva

Evropska komisarka za zdravje obljublja večjo preglednost. Doslej je sicer dostop do pogodbe omogočilo zgolj podjetje CureVac, tudi v tej so bili nekateri deli prekriti. Foto: EPA
Evropska komisarka za zdravje obljublja večjo preglednost. Doslej je sicer dostop do pogodbe omogočilo zgolj podjetje CureVac, tudi v tej so bili nekateri deli prekriti. Foto: EPA

Evropskim poslancem je sicer obljubila več informacij o pogodbah o nakupu cepiv proti covidu-19, ki jih je komisija sklenila s farmacevtskimi podjetji.

"Vaš poziv k preglednosti sem slišala jasno in glasno," je v razpravi v Evropskem parlamentu povedala Kiriakidesova. Poslancem je zagotovila več informacij o pogodbah o nakupu cepiv, ki jih je komisija sklenila s farmacevtskimi podjetji.

Izrazila je upanje, da bodo prvemu podjetju, ki je dovolilo vpogled v pogodbo, sledila še druga. Dostop do pogodbe je doslej omogočilo zgolj podjetje CureVac. Vendar so poslanci v razpravi opozorili, da so ključni deli te pogodbe prekriti. "Ključne informacije niso dostopne," je dejal predsednik parlamentarnega odbora za javno zdravje Pascal Canfin.

Evroposlanci so poudarili, da lahko samo popolna preglednost pripomore k boju proti dezinformacijami in okrepi zaupanje v cepljenje po Evropi, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Razočaranje nad tem, da pri podpisu pogodb s proizvajalci cepiv komisija ni zagotovila popolne preglednosti, je v razpravi poudarila tudi evropska poslanka iz Slovenije Irena Joveva (Renew/LMŠ). Za okrepitev zaupanja v cepivo se je v sporočilu za javnost zavzela tudi slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS).

Kiriakidesova je v razpravi dejala še, da so cepiva proti covidu "mogočen instrument v naših rokah, s katerim bomo postopoma končali to pandemijo". Pri tem je spomnila na švedsko-britansko podjetje AstraZeneca, ki je pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) zaprosilo za pogojno dovoljenje za promet s svojim cepivom. EMA naj bi o njem odločila do konca meseca.

Obsodbe "zdravstvenega nacionalizma"

Velika večina poslancev je podprla enoten pristop EU-ja, ki je zagotovil dostop do cepiv za vse evropske državljane. Obenem so izrazili obžalovanje nad "zdravstvenim nacionalizmom", vključno z ločenimi pogodbami posameznih članic s proizvajalci cepiv.

Pomen enotnega pristopa je poudarila tudi Romana Tomc: "To je velik uspeh Evropske unije! Če bi vsaka država članica sama kupovala cepiva, bi to povišalo cene, sprožilo rivalstvo in povečalo neenakosti med državami."

Joveva, ki je v razpravi v parlamentu prav tako pozdravila skupen pristop, je obenem poudarila, da je bil do danes cepljen le majhen delež ljudi. "Zato je absolutno prezgodaj že govoriti o uvedbi potrdila o cepljenju, ki bi državljanom omogočalo nemotena potovanja," je dejala. Uvedba takšnega potrdila bi po njenem mnenju predstavljala prisilni mehanizem za cepljenje, ki mora biti v EU-ju prostovoljno.

Zadržke glede uvedbe tovrstnega potrdila ima tudi evroposlanka iz vrst socialistov in demokratov Tanja Fajon (S&D/SD). "Takšna ideja se lahko razvija samo vzporedno oziroma s predpostavko o prostovoljnosti cepljenja," je zapisala v izjavi za javnost.

EU zavezan s cepivi pomagati sosednjim državam

Evropska unija je doslej odobrila dve cepivi, proizvajalcev Pfizer/BioNech in Moderne. Foto: EPA
Evropska unija je doslej odobrila dve cepivi, proizvajalcev Pfizer/BioNech in Moderne. Foto: EPA

Evropska komisarka za zdravje in poslanci so se poleg tega strinjali o mednarodni odgovornosti EU-ja. Kiriakidesova je poudarila, da ima odgovornost, da tudi sosednjim državam in partnerjem pomaga pri zagotavljanju cepiv. "Želimo zagotoviti, da bo vsakdo, ki cepivo potrebuje, to tudi dobil. Povsod po svetu," je poudarila.

S tem se strinja Fajonova, ki je v izjavi za javnost še sporočila, da tako kot virus ne pozna meja, je ne sme niti solidarnost. "Močno podpiram prizadevanja EU-ja, da se pokaže kot odgovoren partner do svoje bližnje soseščine na Zahodnem Balkanu in v drugih ranljivejših državah. Poskrbeti moramo za čimprejšnjo svetovno precepljenost. Le tako bomo na koncu zmagali," je poudarila.

Tudi po mnenju drugih poslancev ima Unija odgovornost, da uporabi svoj položaj moči, da podpre najranljivejše sosede in partnerje. Pandemijo bo mogoče premagati, šele ko bodo vsi ljudje imeli enakopraven dostop do cepiv, ne samo v bogatih državah, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Srbija začenja množično cepljenje s kitajskim cepivom

Najprej so v Srbiji cepili zaposlene v izobraževanju, vojski, policiji, javnih službah in predstavnike medijev. Foto: EPA
Najprej so v Srbiji cepili zaposlene v izobraževanju, vojski, policiji, javnih službah in predstavnike medijev. Foto: EPA

V Srbiji so medtem začeli množično cepiti proti covidu-19 s cepivom kitajskega podjetja Sinofarm. Premierka Ana Brnabić je ljudi pozvala k cepljenju in povedala, da je doslej v Srbijo prispelo več kot milijon odmerkov cepiv, dogovore pa imajo za skupno več kot šest milijonov odmerkov.

K prostovoljnemu cepljenju je državljane pozval tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je poudaril, da je to edini način, da premagajo novi koronavirus in preprečijo dodatno poslabšanje gospodarske krize.

Srbska agencija za zdravila (ALIMS) je v ponedeljek izdala dovoljenje za prvih 100.000 odmerkov cepiva kitajskega podjetja Sinofarm, potem ko je v soboto v državo prispelo milijon odmerkov tega cepiva, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

V Srbiji cepijo z ameriškimi, ruskimi in kitajskimi cepivi

Konec decembra je država z okoli sedmimi milijonni prebivalcev najprej prejela cepivo ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha, ki ga zdaj dobivajo tedensko. Ob začetku leta so prejeli tudi rusko cepivo Sputnik V, in sicer okoli 2400 odmerkov, po Vučićevih napovedih pa bi moralo danes ali v sredo prispeti še 250.000 odmerkov tega cepiva.

Napovedal je tudi verjetnost tristranskega dogovora s Poljsko in švedsko-britanskim farmacevtskim podjetjem AstraZeneca za dobavo okoli 800.000 odmerkov cepiva AstraZenece in oxfordske univerza prek Varšave.

Po sestanku državnega vrha z operativno skupino za cepljenje je Vučić dodal, da se Srbija neposredno o nabavi cepiva pogovarja tudi z Moderno ter podjetjem Johnson & Johnson. Ta cepiva je pričakovati letošnjo jesen, ko bo potekal drugi krog cepljenja, je dodal.

Kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu se je srbski predsednik zahvalil za kitajsko cepivo, še posebej zato, ker so ga nabavili po znatno nižji ceni. Dodal je, da ga je prosil za še milijon odmerkov cepiva.

V Srbiji bodo najprej cepili zaposlene v izobraževanju, policiji in vojski ter v javnih službah, pa tudi predstavnike medijev, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Za cepljenje se je po besedah srbske premierke prijavilo 351.000 oseb, od katerih jih je 67 odstotkov starejših od 50 let. Po besedah Vučića naj bi po ocenah dnevno cepili več kot 10.000 ljudi, morda pa celo 30.000, poroča Tanjug.

S kitajskim cepivom naj bi se cepil tudi Vučić

S kitajskim cepivom sta se danes že cepila minister za zdravje Zlatibor Lončar in obrambni minister Nebojša Stefanović ter okoli 700 pripadnikov vojske. Z njim naj bi se po napovedih cepil tudi Vučić. Premierko Ano Brnabić so že cepili s Pfizerjevim cepivom, predsednika parlamenta Ivico Dačića pa z ruskim cepivom Sputnik V.

Po poročanju srbskih medijev cepljenje poteka po vsej državi. V Beogradu se je mogoče cepiti v 17 zdravstvenih domovih in na razstavišču, kjer lahko dnevno cepijo več kot 1200 ljudi.
Kitajsko cepivo naj bi bilo sicer 79-odstotno učinkovito, kar je manj, kot je učinkovitost cepiv Pfeizerja in Moderne, ki je 95-odstotna.

V Srbiji so v zadnjem dnevu po 10.534 testih potrdili 1688 novih okužb z novim koronavirusom, umrlo je 20 bolnikov s covidom-19. V bolnišnicah se zdravi 5089 bolnikov, od katerih jih 171 potrebuje pomoč medicinskih ventilatorjev. Doslej za posledicami covida-19 v Srbiji umrlo 3791 bolnikov, potrdili pa so 375.799 okužb, še poroča Tanjug.

Novo rusko cepivo EpiVacCorona v prvih dveh fazah "100-odstotno učinkovito"

Prvo rusko cepivo Sputnik V je po zadnjih podatkih 92-odstotno učinkovito. Foto: Reuters
Prvo rusko cepivo Sputnik V je po zadnjih podatkih 92-odstotno učinkovito. Foto: Reuters

Ruski nadzorni organ Rospotrebnadzor je sporočil, da se je drugo rusko cepivo EpiVacCorona v prvih dveh fazah testiranja izkazalo za 100-odstotno učinkovito.

"Glede na izide prve in druge faze kliničnih testiranj je imunološka učinkovitost cepiva EpiVacCorona 100-odstotna," je po navedbah tiskovne agencije Tass sporočil Rospotrebnadzor.

Cepivo EpiVacCorona je razvil sibirski Vektor Institut, testiranja pa so začeli novembra lani.

Rezultate so tako sporočili še pred začetkom tretje faze testiranja, v kateri običajno sodeluje več tisoč ljudi in placebo skupina. Uspešna tretja faza testiranja je v Evropski uniji pogoj za registracijo cepiva, medtem ko so v Rusiji prvo cepivo Sputnik V registrirali še pred rezultati tretje faze testiranja. Januarja so sicer sporočili, da je Sputnik V glede na vmesne rezultate 92-odstotno učinkovit.

V prvi in drugi fazi so testirali varnost, neželene učinke in imunogenost potencialnega cepiva EpiVacCorona pri 100 ljudeh, starih od 18 do 60 let. Testi cepiv v prvih dveh fazah običajno temeljijo na analizah krvi, ki kažejo imunski odziv udeležencev. V tretji fazi učinkovitost cepiva določijo glede na dejansko število okužb med udeleženci testiranja cepiva.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer odredil, da se mora v tem tednu začeti množično cepljenje. EpiVacCorona bodo začeli za množično cepljenje uporabljati marca, je za tiskovno agencijo Interfax dejala podpredsednica vlade Tatjana Golikova.

Iz Moskve so medtem sporočili, da lahko letos cepijo 60 odstotkov prebivalstva, vendar je cepivo Sputnik V na zalogi v Moskvi, medtem ko razdeljevanje po državi poteka počasi, poroča Reuters.

Rusija je doslej poročala 3.612.800 primerih koronavirusa, kar je četrto najvišje število na svetu. Število smrtnih žrtev virusa znaša 66.623.

V Izraelu nameravajo že do marca cepiti vse starejše od 16 let. Foto: EPA
V Izraelu nameravajo že do marca cepiti vse starejše od 16 let. Foto: EPA

V Izraelu v enem dnevu cepili 186.000 ljudi

Izrael nadaljuje svoj program cepljenja, ki ga tuji mediji pogosto označujejo za najhitrejšega na svetu. Izraelski minister za zdravje Julij Edelštajn je tvitnil, da so v ponedeljek dosegli rekordno število cepljenih. V enem dnevu jim je namreč uspelo cepiti 186.000 ljudi, od tega jih je 114.000 dobilo prvi odmerek, preostali drugega. Skupno je prvi odmerek v državi dobilo 2,2 milijona ljudi, drugega pa 422.000.

V Izraelu so danes še povečali ciljno skupino cepljenja, saj so znižali starostno omejitev na 40 let. Premier Benjamin Netanjahu je prepričan, da bodo priložnost za cepljenje do marca dobili vsi, ki so starejši od 16 let.

V državi bodo kmalu odločali o podaljšanju protikoronskih ukrepov. Po prvotnih načrtih bi jih odpravili v petek. V okviru ukrepov so zaprti vrtci, šole in nakupovalna središča, restavracija pa nudijo osebni prevzem. Omejeno je tudi gibanje na prostem. V državi so sicer v zadnjem dnevu potrdili rekordnih 10.021 novih okužb z novim koronavirusom, pozitivnih je bilo okoli deset odstotkov testov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.