Prvo pogodbo je že avgusta lani Evropska komisija sklenila z AstraZeneco, in sicer za 300 milijonov odmerkov z možnostjo dodatnih 100 milijonov. Slovenija je pogodbo o dobavi 1,4 milijona odmerkov cepiva z AstraZeneco sklenila 20. oktobra.

Podpisnik je bil takratni minister za zdravje Tomaž Gantar. Vsa preostala naročila naše države farmacevtskim družbam pa je podpisala Marija Magajne, generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo, do 23. februarja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.

S podjetjema Pfizer in BioNTech je komisija novembra najprej sklenila pogodbo za 200 milijonov odmerkov, Slovenija je v okviru tega dogovora naročila dobrih 900 tisoč odmerkov. 15. decembra pa je Evropska komisija potrdila pogodbeno možnost nakupa dodatnih 100 milijonov odmerkov z rokom dobave – po naših neuradnih informacijah – v drugem četrtletju letošnjega leta. Pri tem naročilu Slovenija ni izrazila zanimanja za nakup.

Na začetku leta pa so v Bruslju članicam predlagali še nakup 200 milijonov odmerkov z možnostjo dodatnih sto milijonov. Tokrat je Slovenija oddala naročilo. Pogodba za dobavo iz prve kvote je bila podpisana 4. marca, pogodba iz dodatne kvote pa je še v pripravi.

Novembra je bila sklenjena pogodba za 80 milijonov odmerkov, mesec dni pozneje je komisija izkoristila možnost za še dodatnih 80 milijonov. Slovenija pa je pri Moderni naročila le cepivo iz osnovnega dela te pogodbe – 370 tisoč odmerkov.

Tudi z Moderno je bila februarja sklenjena druga pogodba, in sicer za 300 milijonov odmerkov, prejšnji teden je naša država oddala naročilo za dobrih 900 tisoč odmerkov.

Pri Janssen Pharmaceutici, ki je v lasti podjetja Johnson & Johnson, pa je Slovenija decembra naročila 939 tisoč odmerkov.

Zakaj torej torej Slovenija v decembru ni izkoristila dveh priložnosti za nabavo dodatnih cepiv (za cepiva Moderne in Pfizerja)? Z ministrstva za zdravje so prejšnji teden sporočili, da je bil razlog časovni načrt dobave, ki da je bila predvidena v drugi polovici leta.

Ta teden pa so zapisali, da interesa niso izrazili zaradi pričakovanja skorajšnjih dobav cepiva AstraZenece. Če bi ta pravočasno sporočila, da ne bo mogla zagotoviti pogodbenih količin, bi – kot dodajajo na ministrstvu za zdravje – ravnali drugače in pravočasno sporočili interes za dodatne odmerke, kot so zapisali, bistveno dražjih cepiv.

Pod črto: če bi Slovenija izkoristila prav vse možnosti za naročilo cepiv, bi po grobi oceni letos lahko dobila še dobrih 800 tisoč odmerkov.