Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice v letnem poročilu o stanju človekovih pravic v 149 državah v letu 2020 ugotavlja, da je pandemija covida-19 razkrila izjemno sistemsko neenakost po svetu, ki je posledica desetletij preteklih odločitev.

Nesorazmerno negativno je prizadela že tako marginalizirane ljudi, etnične manjšine, prebežnike, starejše in ženske, pa tudi zaposlene v zdravstvu, migrantske delavce in tiste v neformalnem sektorju. Številni med njimi so bili v prvih vrstah boja s pandemijo, a pri tem trpeli posledice preteklega zanemarjenja zdravstvenih sistemov in pičlih ukrepov socialne zaščite, so sporočili iz AI Slovenije.

Več nasilja, več napadov na pravice

AI v poročilu ugotavlja izrazito povečanje nasilja na podlagi spola in nasilja v družini, pri čemer se veliko žensk in LGBTI-oseb spopada z večjimi ovirami pri dostopu do zaščite in podpore zaradi omejitev svobode gibanja in pomanjkanja zaupnih mehanizmov za žrtve.

Opozarja tudi, da so svetovni voditelji pandemijo izkoristili za pospeševanje napadov na človekove pravice. Nekateri so poskušali normalizirati preveč široko zastavljene nujne ukrepe, nekateri pa so v njih videli priložnost za utrditev lastne moči. Večkrat se je zgodilo, da so sprejeli zakonodajo, s katero so kriminalizirali komentiranje v povezavi s pandemijo.

Svetovni voditelji so hudo škodo povzročili tudi z oviranjem skupnih prizadevanj za okrevanje z ustavljanjem ali spodkopavanjem mednarodnega sodelovanja. AI pri tem poudarja, da so voditelji bogatih držav pokupili večino svetovne zaloge cepiv.

"Edini izhod iz te zmede je mednarodno sodelovanje. Države morajo zagotoviti, da so cepiva na voljo vsem, povsod in za vsako osebo brezplačno. Farmacevtska podjetja morajo deliti svoje znanje in tehnologijo, da ne bo nihče zapostavljen. Članice G20 in mednarodne finančne institucije morajo zagotoviti odpis dolga najrevnejšim 77 državam, da se te lahko odzovejo in opomorejo od pandemije," je poudarila nova generalna sekretarka AI-ja Agnes Callamard.

Kršitve človekovih pravic tudi v Sloveniji

Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je ob objavi letnega poročila poudarila, da smo bili v Sloveniji v letu 2020 "priča posledicam preteklih slabih odločitev in novim napadom na človekove pravice, tudi pod pretvezo boja proti covidu-19".

Opozarja, da kljub številnim pozivom, tudi AI-ja, oblasti še niso sprožile sistemskega nadzora nad ravnanjem vpletenih v triažiranje še neokuženih stanovalcev domov za starejše v prvem valu epidemije. Oblasti so po njenih besedah zatajile tudi ob pripravah na drugi val in s tem "ne le ogrozile človekove pravice do najvišje stopnje zdravja in do življenja stanovalcev domov za starejše, ampak tudi pravice tam zaposlenih", je opozorila.

Kot drugo skrb vzbujajočo potezo je poudarila omejevanje pravice do protesta, ki se uresničuje skozi svobodo mirnega zbiranja in svobodo izražanja.

Sorodna novica Merklova bi v Nemčiji uvedla zaprtje, zvezne dežele pa vsaka po svoje

"S prekinitvami je večino leta veljala splošna prepoved zbiranja, kar ni v skladu z mednarodnimi standardi. Vsako zborovanje bi namreč morale oblasti oceniti na podlagi konkretnega primera, omejitve pa so upravičene le do take mere, kot je potrebno in sorazmerno za doseganje legitimnega cilja," je dejala Nataša Posel.

Poudarila je še, da sta v nasprotju s slovensko ustavo noveli zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti, usmerjeni v omejevanje dostopa do mednarodne zaščite.

Pozdravila pa je, da bo parlament predvidoma maja letos spremenil definicijo posilstva v slovenskem kazenskem zakoniku po modelu "ja pomeni ja" in se s tem postavil na stran tistih, ki so preživeli spolno nasilje.