Foto: EPA
Foto: EPA

Na priporočilo Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) so na Hrvaškem podaljšali veljavnost evropskega digitalnega covidnega potrdila z 270 na 365 dni.

Podaljšana veljavnost se nanaša na vsa nova in že izdana potrdila. Državljanom, ki že imajo potrdila, tako ne bo treba še enkrat vložiti zahteve, ker bodo obstoječa potrdila samodejno podaljšali.

Portugalska sprošča javno življenje

Hrvaška bo 4. oktobra uveljavila obvezna evropska digitalna covidna potrdila za vse zaposlene v zdravstvu in socialni oskrbi. Če niso cepljeni ali prebolevniki, se bodo morali zunaj delovnega časa obvezno testirati na novi koronavirus, priporočljivo pred prihodom v službo. Testiranje je priporočeno najmanj dvakrat tedensko.

Pogoj PCT ne velja za osebe, ki dostavljajo blago v zdravstvene ustanove in se v njih ustavljajo za kratek čas, je danes objavil hrvaški štab civilne zaščite.

Podobni ukrepi veljajo tudi za zaposlene v sektorju socialne oskrbe, ki ne potrebujejo dokazil o pogojih PCT, pred vstopom v ustanovo pa bodo morali podpisati izjavo, da niso imeli vročine niti težav z dihanjem ter da niso bili v stiku z okuženimi z novim koronavirusom. Pred vhodom jim bodo izmerili telesno temperaturo.

ECDC opozarja na tveganja rahljanja ukrepov pred zadostno precepljenostjo

Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) svari pred porastom okužb z novim koronavirusom jeseni v državah, kjer raven precepljenosti še ni zadostna, zlasti v primeru sproščanja omejitvenih ukrepov. V celoti je cepljenih 61,1 odstotka celotnega prebivalstva EU-ja, Norveške, Islandije in Lihtenštajn.

Državam z deležem cepljenih na ravni evropskega povprečja ali pod njim in ki nameravajo v naslednjih dveh tednih rahljati ukrepe, se do konca novembra obeta bistven porast števila okužb, sprejemov v bolnišnice in smrti, je v poročilu, ki ga povzema nemška tiskovna agencija DPA, opozoril ECDC.

Kot je dodala, si morajo države prizadevati za okrepitev cepljenja v vseh starostnih skupinah, da bi tako preprečile širjenje različice delta v prihajajočih mesecih. Odvisno od razmer v posameznih državah, bi bili lahko omejitveni ukrepi potrebni še do konca novembra.

Doslej so le Malta, Portugalska in Islandija v celoti proti covidu-19 cepile več kot 75 odstotkov prebivalcev. V Sloveniji je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 po podatkih vlade cepljenih okoli 53 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki cepiva pa okoli 47 odstotkov.

Rusija zaostruje nadzor nad ukrepi proti širjenju koronavirusa

Zaradi večanja števila umrlih s covidom-19 v Rusiji uvajajo strožje ukrepe. V Moskvi več nakupovalnim središčem grozi začasno zaprtje, saj obiskovalci niso nosili zaščite za predel ust in nosu.

Foto: EPA
Foto: EPA

Samo v zadnjem dnevu je umrlo 867 covidnih bolnikov, kar je največ do zdaj. Oblasti ugotavljajo, da si bodo morale bolj prizadevati za prepričevanje ljudi, naj se cepijo.

Glede na uradne podatke je bilo sicer doslej z vsaj enim odmerkom cepiva cepljenih okrog 50 milijonov Rusov oziroma 34 odstotkov prebivalcev.
Zdravniki v Moskvi naj bi po novem prejeli bonus za vsakega človeka, ki ga bodo cepili proti covidu-19, in sicer po približno 2,3 evra za stare med 18 in 60 let, in po 4,75 evra za starejše.

Evropska unija bo podaljšala mehanizem za nadzor izvoza cepiv

Evropska unija bo mehanizem za nadzor izvoza cepiv proti covidu-19 podaljšala za nadaljnje tri mesece in ga bo nato nadomestila s t. i. mehanizmom spremljanja, je sporočila Evropska komisija.

Bruselj je ukrep v začetku leta uvedel zaradi težav z dobavo cepiv, njegovo podaljšanje pa je povezano z negotovostjo zaradi novih različic virusa.

Kot so navedli pri komisiji, bodo mehanizem podaljšali do 31. decembra, ker negotovosti ostajajo, zlasti s pojavom novih različic novega koronavirusa. 1. januarja pa nameravajo uvesti "mehanizem spremljanja, ki bo zagotovil pravočasne podatke o izvozu cepiva, specifične za podjetja", je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Evropska komisija je konec januarja v odziv na težave z dobavo cepiv proti covidu-19 vzpostavila mehanizem za zagotavljanje preglednosti pri izvozu cepiv.

V skladu z mehanizmom morajo proizvajalci cepiv, proizvedenih v EU-ju, pred izvozom iz povezave pridobiti ustrezno dovoljenje. Mehanizem v določenih primerih omogoča prepoved izvoza cepiva, če podjetje ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti do EU-ja.
Ukrep je bil vmes večkrat podaljšan, zadnje podaljšanje pa se bo izteklo danes. Bruselj je mehanizem uvedel na začetku uvajanja cepljenja v EU-ju, ki je sprva potekalo počasi zaradi velikega pomanjkanja odmerkov cepiva, ki ga je obljubilo britansko-švedsko podjetje AstraZeneca.

V Bruslju so bili namreč jezni, ker je podjetje v Veliko Britanijo, kjer ima AstraZeneca sedež, dobavljalo razmeroma veliko cepiva, čeprav so bili nekateri odmerki proizvedeni v Evropski uniji.