Foto: BoBo
Foto: BoBo

Medtem odmeva tudi zgodba o 176 dijakih, ti so se dopoldne z letalom vrnili z maturantskega izleta na grškem otoku Krf, ki dve uri po pristanku niso smeli zapustiti brniškega letališča oz. so bili zadržani v izolaciji do prihoda zdravstvenega inšpektorja in zdravnika.

Letališče Jožeta Pučnika je od NIJZ-ja dobilo navodilo, da morajo potnike, ki so bili na omenjenem poletu, zadržati, je poročal Radio Slovenija. Na NIJZ-ju so pojasnili, da je zdravstveni inšpektorat prejel anonimno prijavo, da naj bi se nekateri dijaki na letalu slabo počutili in naj ne bi izpolnjevali pogojev PCT ter naj bi imeli ponarejene teste.

Projekcija IJS-ja: Ob takšnem nadaljevanju obsežen četrti val

Epidemija narašča s podvojitvenim časom približno 18 dni. Po kriterijih ECDC-ja smo v oranžni fazi, v rdečo bomo predvidoma prešli konec avgusta. Če bomo tako nadaljevali, bomo jeseni presegli drugi val epidemije v bolnišnicah, v najnovejši projekciji navajajo na Institutu Jožef Stefan.

Četrti val bo zaradi velike kužnosti različice delta predvidoma tako obsežen, da se bo do pomladi okužil bolj ali manj vsak necepljeni. Da četrti val ne bo preveč narasel, predvsem pa, da ne bo premočno obremenil bolnišnic, bi bilo potrebno, da se vsaj vsi starejši od 40 let čim prej cepijo in s tem zaščitijo pred hujšim potekom bolezni, so še zapisali.

Kot je za Radio Slovenija povedal eden od dijakov, ki je bil na omenjenem poletu, je osebje NIJZ-ja cepljenim in prebolevnikom dovolilo zapustiti letališče: "Drugim pa je bilo rečeno, da se bomo morali testirati, čeprav smo se testirali en dan prej v Grčiji, in če bo samo eden pozitiven, gre celotna skupina v karanteno. Ob 13.00, po uri in pol čakanja, se to k sreči ni zgodilo. Pregledali so naše teste preteklega dne in šli smo domov."

"Večino maturantov so na letališče prišli čakat starši. Nekateri so bili ob informaciji, da so njihovi otroci zadržani, precej razburjeni," je povedala Brigita Zorec iz družbe Fraport Slovenija.

S Policijske uprave Kranj pa so sporočili, da je bil v postopku preverjanja pogojev PCT zgolj en potnik s tega poleta, ki je moral test opraviti na letališču. Preostali pa so imeli veljavna potrdila o cepljenju.

V ponedeljek 318 okužb

V ponedeljek je bilo opravljenih 2058 PCR-testiranj, potrjenih je bilo 318 okužb. Pozitivnih je bilo 15,5 odstotka izvidov. V ponedeljek je bilo opravljenih tudi 28.505 hitrih testov.

Več kot 300 okužb v enem dnevu je bilo sicer nazadnje potrjenih 1. junija. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 198, 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev pa 107.

Po podatkih vlade je v bolnišnicah hospitaliziranih 49 covidnih bolnikov, štirje več kot dan pred tem. Od tega 11 bolnikov potrebuje zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego, eden več. Ponedeljek je minil brez smrti bolnikov s covidom-19.

Z vsaj enim odmerkom cepiva je bilo po zadnjih podatkih NIJZ-ja cepljenih 956.845 ljudi, z vsemi potrebnimi pa 853.889. Precepljenega je 40,5 odstotka prebivalstva.

Beović: Ukrepi trenutno zadostni, ključna bo precepljenost starejših

"Številke so velike, so precej večje kot lansko poletje, ob tem da poletni čas pomeni neke vrste zatišje. Šole ne delajo, na delovnih mestih je manj ljudi, ker so na dopustih, zato nas še posebej skrbi pričakovano še dodatno povečanje števila primerov v zgodnjem jesenskem času," je dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju Bojana Beović.

Foto: EPA
Foto: EPA

"Številke nikakor niso razlog za preplah, so pa razlog za to, da smiselno ukrepamo in se zaščitimo, kolikor se da. To pomeni, da se morajo zlasti starejši ljudje cepiti," je dodala.
Cepljenje proti covidu-19 je po besedah infektologinje ključno za obvladovanje razmer v bolnišnicah in posledično v družbi. "Če kljub naraščanju števila primerov ne bomo imeli strmega naraščanja sprejemov v bolnišnice, bomo lahko živeli kar se da normalno. To pa bomo, tudi po vzoru Velike Britanije ali Izraela, dosegli le z dobro precepljenostjo rizičnih skupin," je poudarila. "Tudi šole bomo vzdrževali odprte s tem, da bodo osebje v šolah in družine učencev cepljeni," je dodala.

Trenutno sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa na ravni države so po njenih ocenah zadostni. "Bomo videli, ali bomo uspeli rizično populacijo v naslednjih tednih dovolj zaščititi, da bomo lahko ostali samo pri teh ukrepih. Ti ukrepi bi morali biti dovolj, če bi bila zaščitena rizična populacija. Starejše od 50 let je treba precepiti vsaj 80-odstotno. Ta cilj ni nedosegljiv, a ljudje se morajo tega zavedati. Stari starši, ki imajo vnuke v šoli, naj jim omogočijo, da hodijo v šolo, s tem, da se sami cepijo," je pojasnila.

Sicer ne razume, zakaj se nekatere dejavnosti, ki so bile dolgo zaprte, branijo pogoja prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (PCT). "To je v bistvu tisto, kar omogoča odprtost oziroma vzdrževanje še vedno obvladljivega števila okužb in posledično hospitalizacij," je dejala.

V ponedeljek potrjenih 318 okužb

Carotta: Skrbi pomanjkanje kadra

Koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je za POP TV sicer ocenil, da je 2000 maksimalno število navadnih postelj za covidne bolnike, medtem ko je maksimalno število intenzivnih bolniških postelj 250. "Vendar je 250 zgornji rob, prek katerega ne moremo iti, kajti potem se ustavi vsa necovidna intenzivna nega, operativa," je povedal.

Bolnišnice so sicer tam, kjer je bilo to mogoče, prostorsko razširile intenzivne oddelke in tudi opreme je dovolj. "Kar me skrbi, in mislim, da skrbi vse, pa je manko kadra, predvsem na negovalnem področju," je opozoril Carotta. Po končanem tretjem valu je bil namreč izrazit porast odpovedi, predvsem iz bolnišničnega okolja, je še dejal.

Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović poziva vlado k zamiku ukinitve brezplačnega hitrega testiranja na okužbo z novim koronavirusom vsaj na 2. november. Poziva tudi k zagotovitvi določenega števila brezplačnih testov za zavarovane osebe v primeru uvedbe plačljivega testiranja. "Gre za enega od ukrepov, ki glede na vladno neustrezno in neučinkovito strategijo cepljenja pomeni večji pregled nad okuženimi v državi," meni Golubović.

Med sekvenciranimi 99 odstotkov različice delta

Zadnje poročilo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) sledenja različicam novega koronavirusa kaže, da so v Sloveniji doslej potrdili 1264 primerov različice delta. V zadnjem obdobju, od 1. do 8. avgusta, so potrdili 403 primere, kar predstavlja 99 odstotkov sekvenciranih vzorcev.

V zadnjem obdobju po potrjenih primerih različice delta izstopajo tri statistične regije. V Podravju so v zadnjem obdobju potrdili 99 različic delta, 72 v obalno-kraški regiji, 60 v savinjski regiji. Deltarazličica je bolj nalezljiva kot druge, zato tudi v NLZOH-u pozivajo vse prebivalce, ki še niso polno cepljeni, naj to storijo čim prej, saj polno cepljeni razvijejo visoko zaščito tudi proti tej različici.

V NLZOH-u so med 11.007 vzorci iz letošnjega leta zaznali 67 različic novega koronavirusa. Alfarazličico (angleška) so doslej zaznali v 5099 vzorcih, od tega v zadnji seriji sekvenciranja v NLZOH-u poročajo o treh primerih. V zadnji seriji sekvenciranja so potrdili še en primer različice C.36.3, do zdaj so tako potrdili 11 primerov te različice.

Betarazličico (južnoafriška) so doslej potrdili pri šestih osebah, prav tako pri šestih osebah različico gama (brazilska). V obdobju od 1. do 8. avgusta različic beta in gama niso potrdili. Različico eta (nigerijska) so doslej potrdili pri 25 osebah iz petih različnih regij, največ iz gorenjske regije. V zadnji seriji sekvenciranja primerov različice eta niso potrdili.