Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

Svet zavoda ptujske bolnišnice se je na izredni seji seznanil z dogajanjem v povezavi z načrtovano in pozneje neuresničeno premestitvijo z novim koronavirusom okuženih oskrbovancev ljutomerskega doma starejših v bolnišnico.

Kot je povedal predsednik sveta zavoda Bojan Pahor, so člani sveta večinoma menili, da komunikacija ni bila primerna. "Svet zavoda z večino vseh glasov meni, da je bil zaradi izjemnih okoliščin v dani situaciji izbrani način komunikacije, ki je bolnišnici v javnosti povzročil omajan ugled, neprimeren," je o vsebini seje, ki je bila prejšnji teden, povedal Pahor.

Člani sveta zavoda so zato vodstvo bolnišnice pozvali, naj pripravi pisno izjavo, v kateri bo podrobno pojasnilo okoliščine za izvedbo novinarske konference, na kateri so zaposleni izrazili nasprotovanje selitvi oskrbovancev na Ptuj. Poročilo vodstva bolnišnice pričakujejo najpozneje do 15. maja.

Potrebne bi bilo več empatije

Pahor je ob tem poudaril, da gre za problematiko, ki je izjemno občutljiva in bi zahtevala predvsem veliko mero empatije in sposobnost argumentiranega diskretnega pogovora v okviru iskanja najboljše rešitve, ne pa nasprotno, nespretno in neprimerno komunikacijo vseh pred televizijskimi kamerami.

"Izbira načina izmenjave argumentov v obliki enostranske novinarske konference pred kamerami je bila po mojem mnenju nepravilna, tudi nepotrebna, vsekakor pa prehitra. Ta bi lahko bila, če že, kvečjemu zadnje, nikakor pa ne prvo sredstvo komuniciranja," je dejal. Dodal je, da so v tej zgodbi prav vsi izgubili.

Zaposleni zdravstveni kader v ptujski bolnišnici po njegovih besedah svoje poslanstvo izvaja predano in na visoki strokovni ravni, in to kljub številnim težavam z opremljenostjo, infrastrukturnimi težavami in s kroničnim pomanjkanjem strokovnega osebja, kar je sicer splošna težava slovenskega zdravstva. Se pa na novinarski konferenci navzoč zdravstveni kader ni odzval primerno, enako pa velja tudi za vodstvo bolnišnice, je dejal.

Kot je še dodal Pahor, se je le dva dni pozneje kot dokončna in najprimernejša rešitev izkazalo to, da oskrbovanci ostanejo v ljutomerskem domu. Prepričan je, da bi lahko takšno rešitev v strpnem in argumentiranem pogovoru poiskali skupaj in brez navzočnosti javnosti.