Janez Poklukar, generalni direktor UKC-ja Ljubljana, in premier Janez Janša med obiskom. Foto: Twitter/UKC Ljubljana
Janez Poklukar, generalni direktor UKC-ja Ljubljana, in premier Janez Janša med obiskom. Foto: Twitter/UKC Ljubljana

Po premierjevi oceni nam gre sicer za zdaj zmerno dobro, ob obisku pa je opozoril, da tudi nevarnost ponovnega vala ni mimo.

"Po današnjem pogovoru z ljudmi s prve bojne črte se še bolj zavedam, da tudi nevarnost ponovnega vala ni mimo," je posvaril. Ravno s tega vidika je treba biti po njegovih besedah zelo pazljiv pri sproščanju nekaterih ukrepov.

Nekateri ukrepi, ki jih danes razumemo kot zaustavitev javnega življenja, bi se lahko sicer po Janševi napovedi postopoma odpravili še pred koncem maja, nekateri mogoče tudi proti koncu tega meseca. Življenje se bo začelo vračati v normalni tir, ko bo dovolj zaščitne opreme, je dejal.

Ob tem je opozoril, da je pozval, da moramo opremo tudi uporabljati. Tudi nekatere službe, servisi in del industrije se bodo navadili obratovati v takšnih razmerah, ki so postale nova normalnost, in te bodo "na žalost" trajale, dokler ne bo učinkovitega cepiva ali vsaj učinkovitega zdravila zoper to bolezen, je dejal.

Oziranje v svet

Janša je ob obisku poudaril, da je vlada vse ukrepe za zajezitev epidemije sprejela na podlagi mnenja stroke, "res pa je, da dolgo tako imenovana stroka v Sloveniji ni bila enotna in smo morali pogledati tudi, kako so se na podobno grožnjo, ki je simetrična po celi Evropi in pravzaprav po celem svetu, odzivale druge države in strokovnjaki po drugih državah".

"Nismo slepi. Opazovali smo, kaj se dogaja po svetu, in smo videli, kaj deluje in kaj ne deluje, kajti na veliko srečo Slovenija ni bila prvo žarišče v Evropi. Če bi bili, bi bila cena takšna, kot je v Italiji, kjer se je zamujalo z ukrepi," je ocenil Janša.

Po premierjevih besedah vlada tudi intenzivno spremlja, kaj se dogaja v tistih državah, kjer so že mislili, da so epidemijo zajezili, pa je znova izbruhnila.

Janez Poklukar, generalni direktor UKC-ja Ljubljana, kjer je danes hospitaliziranih 51 okuženih bolnikov, od tega na oddelkih 37 bolnikov in 14 v enotah intenzivne nege, pa je poudaril, da v bolnišnici zadnjih pet dni opažajo stabilen trend oz. ne opažajo rasti bolnikov, okuženih z novim koronavirusom.

Ob tem je poudaril, da v UKC-ju izvajajo postopke za ohranjanje življenja, ki presegajo le umetno predihavanje. Danes bo, kot je napovedal, obravnavan prvi bolnik s covidom-19, ki ga bodo dali na zunajtelesni krvni obtok.

Da lahko bolnikom nudijo ustrezno pomoč, pa je po Poklukarjevih besedah ključno to, da so državljani k zadevi pristopili resno. "Da upoštevajo predlagane ukrepe in le na ta način zdravstveni sistem v tem trenutku zmore breme novega koronavirusa," je dejal.

Tudi blagi bolniki ostanejo kužni nekaj časa, predvideva se, da 14 dni, lahko pa tudi dlje, zato je treba znake spremljati. Sploh tam, kjer bi prisotnost virusa lahko pomenila prenos na druge, je na tiskovni konferenci poudarila Bojana Beović. Foto: MMC RTV SLO
Tudi blagi bolniki ostanejo kužni nekaj časa, predvideva se, da 14 dni, lahko pa tudi dlje, zato je treba znake spremljati. Sploh tam, kjer bi prisotnost virusa lahko pomenila prenos na druge, je na tiskovni konferenci poudarila Bojana Beović. Foto: MMC RTV SLO

"Krivulje nam ni uspelo obrniti navzdol"

Na današnji novinarski konferenci vlade je vodja strokovne skupine Bojana Beović spomnila, da mineva en mesec od pojava prvega primera novega koronavirusa pri nas in trije tedni, odkar nas hromijo ukrepi za zajezitev njegovega širjenja, ki so bili deloma uspešni. "Širjenje primerov pri nas ni tako kot v Španiji ali Italiji, ni naraslo do take mere, da bi popolnoma ustavilo delo v naših bolnišnicah, na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Še vedno so vsi ljudje, ki potrebujejo zdravljenje, zdravljeni tako, kot je treba. Dovolj je kadra, zdravnikov, medicinskih sester, aparatur in postelj. Vmesni cilj smo tako vsi skupaj dosegli," je dejala.

Trenutno veliko težavo predstavljajo domovi za starejše, je spomnila in dodala, da gre za žarišča, v katerih se bolezen po eni strani lahko prenaša, po drugi strani pa je starost dejavnik tveganja, saj številni starostniki to bolezen težko prenesejo. Vendar, opozarja, se bolezen ne širi zgolj po domovih: "Krivulja naraščanja okužb sicer res eksponentno raste v domovih za starejše, a če ta del odštejemo, imamo še vedno stanje, s katerim ne moremo biti zadovoljni."

V soboto za covidom-19 umrlo šest ljudi

Učinki ukrepov, ki so bili sprejeti pred kratkim, se še ne poznajo, a z vsemi dozdajšnjimi ukrepi smo "epidemijo spravili v stacionarno stanje, torej, da primeri ne naraščajo pretirano", je povzela. "Vendar nam ni uspelo obrniti krivulje navzdol. Epidemija se vendarle ne umirja," je poudarila in dodala, da bi morali takšne ukrepe vzdrževati mesece, da bi ohranili znosne razmere v bolnišnicah in znosen način obravnave vseh bolnikov. "Prej ko bomo krivuljo obrnili navzdol, prej bomo ven iz akutnega epidemičnega obdobja in prej se bo naše življenje normaliziralo," je opozorila in znova pozvala k upoštevanju ukrepov: "Manj prenosov, manj bolezni, manj potreb po zdravstvenih intervencijah."

V večini primerov sicer ne gre za namerno kršenje pravil izolacije, ampak za nerazumevanje tega, kaj samoizolacija dejansko pomeni, je pozneje dodala, pri tem pa opozorila, da so vseeno ti bolniki lahko vir okužbe za druge, postanejo lahko celo dodatna žarišča okužb.

Ukrepi bodo veljali vsaj še od dva do štiri tedne, je napovedal vladni govorec Jelko Kacin. Foto: Reuters
Ukrepi bodo veljali vsaj še od dva do štiri tedne, je napovedal vladni govorec Jelko Kacin. Foto: Reuters

Kacin: Še vsaj od dva do štiri tedne ukrepov

Govorec vlade Jelko Kacin pa je poudaril, da smo, po oceni imunologov, "ukrepe vzeli resno, po pameti in odgovorno". "Krivulja okuženih v primerjavi z drugimi državami deluje ugodnejše. Ugoden trend nas ne sme zaslepiti. S strogimi samoosamitvenimi ukrepi in ohranjanjem fizične distance bomo morali nadaljevati še naprej, vsaj še od dva do štiri tedne," je dejal in dodal: "Tudi ko bomo začeli z ukrepi popuščanja, bodo morali biti ti ukrepi res dobro premišljeni in odmerjeni, korak za korakom, z zavedanjem, da bomo morali še nekaj časa živeti tako z virusom kot epidemijo, naša življenja pa bomo morali prilagajati ves čas."

Pri tem je Kacin poudaril, da bo celoten zdravstveni sistem konec prihodnjega tedna v večji pripravljenosti, "ker bi se nam zdrs prejšnjega tedna lahko pokazal naslednji konec tedna". "Če se bo to zgodilo, bo število bolnikov v bolnišnicah naraslo, zelo verjetno se bo povečalo število tistih, ki bodo potrebovali intenzivno zdravljenje. S tem se bomo odločno spopadali prihodnji teden," je poudaril in dodal, da se zdravstveni delavci organizirajo tako, da bi, če se v kratkem času poveča število (še posebej težkih) bolnikov, bili ta velik priliv sposobni obvladati.

Epidemiologi opozarjajo: Politika obšla stroko, nekatere odločitve strokovno sporne

Bolniki lahko umetno predihavanje potrebujejo tudi po več tednov

Po oceni Bojane Beović namreč terapija z umetnim predihavanjem traja bistveno dlje, kot se je sprva pričakovalo, zato mora biti aparatov na vseh lokacijah, ki so predvidene na obravnavo težkih bolnikov, dovolj, je še poudaril Kacin in dodal, da Slovenija išče vse možnosti, da bi povečalo število razpoložljivih respiratorjev oz. ventilatorjev. Beovićeva je ob tem še povedala, da je dolžina zdravljenja z umetnim predihavanjem "seveda odvisna od bolnika do bolnika", obstajajo pa kitajska poročila, po katerih so nekateri bolniki potrebovali pomoč pri dihanju dolgo, tudi po več tednov.

Okuženih 156 zdravstvenih delavcev, a se niso vsi okužili v službi

Žarišča bolezni sicer še vedno predstavljajo tudi bolnišnice, "vendar so tam bolniki v glavnem prepoznani in imajo zdravstveni delavci za silo dovolj zaščitne opreme", je dejala Bojana Beović. Kot je povedal Kacin, je trenutno med zdravstvenimi delavci okuženih 156 ljudi. "To ne pomeni, da so se vsi okužili na delovnem mestu, nekateri so se okužili tudi pri drugih oblikah, kjer so bili izpostavljeni na različnih oblikah izobraževanja. Situacija, čeprav je videti po številu skrb vzbujajoča, ko gre za stik z bolniki, pa opogumlja. Zdravstvenih delavcev je za zdaj dovolj."

Petrovec: Hitri testi bi lahko bolnika lažno označili za negativnega

Miroslav Petrovec, član svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje, pa se je dotaknil testiranj na novi koronavirus in poudaril, da je Slovenija, kar se tiče laboratorijske diagnostike, dobro pripravljena in da diagnostika "ves čas poteka na najvišji ravni, primerljivi s katero koli najbolje organizirano državo". "Zavedati se je treba, da epidemijo lahko spremljamo in vodimo tako, da primere zanesljivo odkrivamo, in po odkritih primerih zanesljivo ukrepamo," je poudaril.

"Trudili smo se z nadčloveškimi napori, da smo Sloveniji zagotovili zadostno dobavo reagentov in da nihče od tistih, ki je testiranje potreboval, ni ostal brez kakovostnega testa," je zagotovil Petrovec. Foto: EPA

Dodal je, da se v zadnjem času pojavljajo tudi želje po hitrem testiranju, takem, ki bi ga opravili v 5–10 minutah. Vendar je žal realnost s takšnimi testi, da bi ob uvajanju nepreverjenih in hitrih testov lahko prišli v situacijo, ko bi pri bolniku, ki ima covid-19, lahko postavili napačno diagnozo, opozarja in dodaja: "Torej bi opredelili bolnika, kot da bolezni nima, čemur pa se vsi, ki vsi stroki delujemo, izrecno izogibamo in se tega bojimo. Saj vsak neprepoznan bolnik, ki ga vrnemo v skupnost ali na delo, lahko predstavlja izjemno veliko tveganje za ponoven zagon epidemije."

Kmalu širši obseg testiranj?

Komentiral je tudi kritike, da v Sloveniji izvajajo premalo testiranj: "Stanje od samega začetka je stabilno, v laboratorijih naredimo vse teste, ki do nas pridejo. Tudi sam se zavzemam, da se testiranje v okviru skrbnega spremljanja dobavljivosti reagentov razširi na druge skupine, o čemer se tudi strokovna skupina zelo intenzivno pogovarja."

Novinarska konferenca vlade, prenos

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.