V Sloveniji začasno ustavljeno cepljenje s cepivom Janssen

Romana Jeralo, vodjo odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta v Ljubljani, je spraševal voditelj Odmevov Igor E. Bergant.

Zakaj so vektorska cepiva, ki so pri nas dovoljena (Janssen in AstraZeneca), lahko vzrok za takšne težave, kot jih je imela nesrečna bolnica?
Ne vemo točno, kakšen je mehanizem delovanja pri teh zapletih, ki so, kot smo slišali, zelo redki. Pri mlajših ženskah – ena na 50.000 – so opazili protitelesa proti nekemu antigenu, ki se nahaja na trombocitih in ta potem sproži reakcijo, ki vodi do zmanjšanega števila trombocitov.

Zanimivo tudi, da obstaja rusko cepivo Sputnik V, ki je vektorsko in ki prav tako vsebuje človeški adenovirus tipa 26 kot cepivo Janssen. Ali so tudi pri Sputniku V zaznali take redke stranske učinke?
Sam sem zaznal samo eno poročilo iz Argentine, da so poročali tudi o takšnem primeru, torej bojda nekoliko manj, ampak glede na to, da gre za podobno platformo, sem kar prepričan, da povzroča podobne učinke.

Zdravniki specialisti potrjujejo, da so k trombotični trombocitopeniji, povzročeni s cepivi, bolj nagnjene ženske kot moški in bolj mlajše osebe kot starejše. Ali je mogoče z vnaprejšnjimi pregledi ugotoviti, ali je nekdo bolj nagnjen k taki reakciji?
Žal tega ne vemo. Problem je študij takšnih pojavov, ki se dogajajo tako redko, torej eden na 50.000, 100.000. Torej, morali bi vedeti, kakšne so predispozicije. V od treh do štirih odstotkih ljudi so prisotna protitelesa, ki sem jih prej omenil, a pri vseh ne povzroči tega. Mora biti nesrečen splet okoliščin. Predvsem je jasno, da če imamo dovolj drugih cepiv, pri katerih je manj tovrstnih zapletov, jih je smiselno uporabljati, še posebej če so učinkovitejša. Spomnimo, cepivi Janssen in Astrazeneca sta bili dragoceni, ko je bilo pomanjkanje cepiv, zdaj, ko imamo boljša, je vsekakor smiselno vztrajati pri teh.

S tem v zvezi je moje naslednje vprašanje. Ko gre za vektorska cepiva, imamo v Evropski uniji, čeprav imamo skupno EMO, v bistvu različna pravila. V Sloveniji smo se odločili, da sledimo EMI, ki ne postavlja nobenih omejitev za obe vektorski cepivi, so se pa nekatere države same za to odločile. Recimo, v nekaterih državah ne cepijo mlajših od 60 ali mlajših od 40, ne cepijo žensk, na Danskem na primer odsvetujejo cepivo Janssen oziroma ga uporabljajo samo, če nekdo to izrecno želi. V čem vidite smisel takih različnih praks, ki begajo ljudi?
EMA se je odločila za to, ker še vedno koristi cepljenja pretehtajo stranske učinke. Spomnimo se, v Sloveniji smo imeli včeraj devet žrtev, danes 1300 okužb, od tega epidemije še ne bo konec in EMA je presodila, da so koristi večje od škode. Vemo pa seveda, da koristi so največje pri najstarejših, stranski učinki so pri mlajših, zato so se države odločile za neko mejo. Danska je na primer popolnoma prenehala ravno za to, ker so imeli dovolj drugih cepiv in, kot rečeno, smo v podobni situaciji tudi Slovenci.

Zanimivo je, da je v Avstriji prav danes njihova nacionalna cepilna komisija vsem, ki so se cepili s cepivom Janssen, priporočala cepljenje z drugim odmerkom mRNA-cepiva ali pa tudi, če želijo, z drugim odmerkom cepiva Janssen, češ da mednarodne študije potrjujejo, da je cepivo Janssen ne zagotavlja tako visoke zaščite zlasti proti različici delta.
To je dejstvo, ki ga nekaj časa poudarjam. Cepivo Janssen ne nudi optimalne zaščite proti delti, zato bi bilo smiselno tistim, ki so bili cepljeni z Janssenom, ponuditi še en odmerek. Po možnosti prej kot v šestih mesecih, v Franciji ga nudijo že po enem mesecu. Smiselno bi bilo ponuditi cepljenih z Janssenom, da se dodatno zaščitijo predvsem z mRNA-cepivom.

Tudi prof. dr. Aleš Blinc, predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni v ljubljanskem UKC-ju, je danes rekel – tisti, ki se nameravajo cepiti proti covidu, naj izberejo cepivo mRNA. Torej vi delite to mnenje?
Vsekakor, mislim, da bi bilo prav, da stroka enkrat reče, da ni tukaj neki šoping in bo vsak izbral tisto cepivo, ampak reče stroka, evo, to je tisto optimalno cepivo, ki ga imamo, in mislim, da bi bilo to mogoče povsem dovolj.

Negotovost in strah ljudi sta v takih razmerah razumljiva, tudi utrujenost. Kaj pa vi sporočate tistim, ki ob takih dogodkih postajajo še bolj skeptični do cepljenja?
Sporočam, naj pogledajo tja, kjer so se učinkovito precepili. Portugalska, Danska ... Tam živijo normalno življenje in cepivo je tisto, ki .... Ljudje so enako pametni kot v Sloveniji, enaka cepiva imamo na razpolago. Če bi bil cepljen večji delež ljudi, sem prepričan, da bi bistveno lažje premagali težave, ki se bojim, nas čakajo to jesen in zimo.