Roman Jerala, Kemijski inštitut. Foto: BoBo
Roman Jerala, Kemijski inštitut. Foto: BoBo

Različico mi so pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) dodali na seznam 30. avgusta, potem ko so jo odkrili v 39 državah. Širi se predvsem v državah Latinske Amerike, prvič so jo opazili v Kolumbiji in ugotovili, da ima več mutacij. Prav zaradi mutacij bi bila lahko namreč odpornejša proti imunski zaščiti, ki so jo številni že pridobili.

"Sam bi za zdaj rekel, da ni potrebno, da nas pretirano skrbi, ker ni videti, da bi ta različica izpodrivala različico delta, v Kolumbiji vidim, da je na platoju, torej nevarne so tiste različice, ki bi izpodrinile delto," je za TV Slovenija pojasnil Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Podatki prvih raziskav kažejo, da bi se različica mi obrambi imunskega sistema lahko izognila na podoben način kot različica beta. "Beta ali južnoafriška različica se je še najuspešneje izogibala imunskemu sistemu, protitelesa so jo približno desetkrat slabše nevtralizirala, to je pred pol leta povzročilo največ skrbi po svetu, začeli so tudi razvijati cepiva, točno usmerjena proti tej različici. Ampak izkazalo se je, da druge različice, konkretno delta, ki se ne izogibajo tako zelo učinkovito imunskemu sistemu, se pa hitreje širijo, izpodrivajo različico beta, ki je skoraj ni več," je pojasnil Jerala.

Čeprav različica mi predstavlja manj kot 0,1 odstotka okužb s covidom-19 po vsem svetu, pa v Kolumbiji in Ekvadorju zaznavajo čedalje več primerov.

Nova različica koronavirusa mi