Obe bolezni povzroča virus, tudi njuni simptomi so podobni. Pri obeh se pojavijo povišana telesna temperatura, glavobol, kašelj in slabo počutje. Za gripo je značilen še nahod, ki ga pri covidu-19 po večini ni.

"Covid-19 lahko povzroči stanje, ki ga imenujemo obojestranska intersticijska pljučnica, ta pa pri gripi ni tako pogosta. Druga razlika je, da ne poznamo načina zdravljenja, s katerim bi lahko zdravili covid-19," pojasnjuje Richard Pebody, vodja skupine za nevarne nalezljive bolezni pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).

Kot dodaja, virus gripe med ljudmi kroži že desetletja, zato so nekateri razvili imunost in se kljub pojavu virusa ne bodo okužili. Z novim koronavirusom pa se po besedah sogovornika lahko okužimo vsi.

"Če se to zgodi v kratkem obdobju, nas bo večina dobila blago obliko, veliko ljudi pa bo zelo bolnih. Morali bodo v bolnišnico in številni bodo umrli. Zato nas okužba z novim koronavirusom, ki povzroči bolezen covid-19, tako skrbi," pojasnjuje.

Očitno povzroči desetkrat več smrti kot gripa

Covid-19 je približno enkrat bolj nalezljiv od gripe, pravi Pebody. Stopnjo smrtnosti pa je precej težko oceniti, saj v WHO-ju pri izračunih niso mogli upoštevati obolelih, ki nimajo bolezenskih znakov. "Če pogledamo vse, ki so imeli bolezenske znake, potem lahko sklepamo, da je tveganje za zaplete in smrt od 0,5 do 1-odstotno," pravi strokovnjak.

Zaradi koronavirusne bolezni 19 tako v povprečju umre en človek na 150 okuženih ljudi, pri gripi pa zaradi pridruženih bolezni en človek na 1500 okuženih. Zato strokovnjaki trenutno predvidevajo, da covid-19 povzroči desetkrat več smrti kot gripa, sta za TV SLO povzeli Ana Zorman in Vanja Gligorović.

"Stopnja smrtnosti je veliko višja pri starejših. Pri starejših od 50 let se tveganje za smrt poveča, pri starejših od 70 ali 80 let pa je še posebno veliko. Pri otrocih in mladih odraslih je stopnja smrtnosti nižja, višja pa je pri tistih, ki imajo pridružene bolezni," smrtnost pri bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2 opisuje Pebody.

"Zaradi gripe še nikoli ni bilo treba spremeniti celotne intenzivne enote"

Katarina Braniselj pa je infektologinjo z ljubljanske infekcijske klinike Matejo Logar povprašala tudi o dozdajšnjih izkušnjah slovenskih strokovnjakov – pogovor si lahko preberete in ogledate spodaj.

Če bi tudi vi morali strniti glavne, najpomembnejše razlike med novim koronavirusom in gripo, katere bi to bile?

"Predvsem je ta razlika, da imamo pri novem koronavirusu precej večje število ljudi, ki zbolijo z okužbo spodnjih dihal, imajo pljučnico in potrebujejo zdravljenje v intenzivnih enotah.
V najhujših sezonah gripe smo imeli v kliničnem centru sicer veliko število ljudi na intenzivni negi. Vendar ni bilo nikoli treba posamezne intenzivne enote v celoti spremeniti samo v intenzivno enoto za gripo, kakor je treba zdaj, ko imamo bolnike s covidom-19."

Med ljudmi – četudi trenutni podatki glede na delež okuženih tega ne potrjujejo – vseeno kroži: več ljudi umre za navadno gripo, panika je pretirana. Kaj bi jim vi odgovorili?

"Glede na trenutne podatke bi rekla, da se zelo motijo. Da je število ljudi, ki se okužijo z novim koronavirusom in potem zaradi njega umrejo, bistveno večje, kot je število ljudi, ki umrejo zaradi okužbe z gripo. Poleg tega imamo proti gripi dokaj učinkovito cepivo in tudi zdravila, ki delujejo neposredno na virus gripe, torej lahko terapevtsko nekako ukrepamo. Pri okužbi z novim koronavirusom pa tega nimamo na razpolago."

Še ne vemo, kako je z imunostjo, ko covid-19 preboliš?

"Za zdaj je podatkov še bistveno premalo, imamo jih za štiri mesece, kolikor epidemija traja. Iz izkušenj z okužbami s koronavirusi, ki so bili prej prisotni, lahko rečemo, da imunost zagotovo se razvije. Z veliko verjetnostjo nas ščiti vsaj eno leto, verjetno tudi malo dalj. So pa seveda posamezniki, ki se slabše odzovejo in pri katerih bo možno, da se bodo okužili ponovno oz. prej kot znotraj tega predvidenega intervala."

Zakaj pa je novi koronavirus toliko bolj nalezljiv kot gripa?
"Lastnosti virusa so očitno drugačne. Bolj je prilagojen na vstop v človeško telo, lažje prodira v človeške celice in se očitno tudi boljše širi, kot se širi virus gripe. To so te osnovne značilnosti, verjetno bomo bistveno več vedeli čez mesec, dva, ko bo več podatkov."

Je koronavirus neke vrste nova gripa – torej nekaj, kar nas čaka vsako leto?
"Govoriti o tem, je še prezgodaj. Ampak glede na to, da se virus širi v različnih letnih časih in podnebjih, tudi tropskih, je zelo verjetno, da bo virus ostal in ne bo povsem izginil, tako da se bomo morali nanj navaditi. Je pa vsekakor res tudi to, da ko se bo okužilo večje število ljudi, ko bo dosežena t. i. čredna imunost, ko bo prekuženih več kot 60 odstotkov populacije, bo širjenje virusa izrazito upočasnjeno. Ne bo več tega hitrega širjenja, ker bo dovzetnih bistveno manj ljudi."

Kar nekaj gledalcev nam je poslalo isto vprašanje: ali cepivo proti gripi zmanjšuje možnost okužbe s koronavirusom?

"Na žalost nas cepivo proti gripi prav nič ne ščiti pred novim koronavirusom, ker gre za dva popolnoma različna virusa in to cepivo proti virusu SARS-CoV-2 ne deluje."

"V zgornjih dihalih včasih virusa preprosto ni"

Do danes je bilo v Sloveniji testiranih 27.940 ljudi, a dogaja se, da testi okužbo potrdijo šele v drugem, tretjem ali četrtem poizkusu. Zakaj je tako, je Katarina Braniselj spraševala Miroslava Petrovca z inštituta za mikrobiologijo – pogovor si lahko preberete in ogledate spodaj.

Zakaj so testi tako nezanesljivi? Od česa je odvisno, da je test lahko prvič negativen, nato pa pozitiven?

"Testi, ki se uporabljajo, so zanesljivi, tako da problem zagotovo ni v testu, ki lahko dokaže že zelo majhno količino virusa. Težava pri tem, da imamo morda prvič negativen test, je lahko način okužbe – da bolnik v zgornjih dihalih, kjer se kužnine odvzamejo, virusa preprosto nima. In če je bolnik zelo bolan, poskusimo dobiti kužnine iz spodnjih dihal."

Ali bi bilo po vaši strokovni oceni testiranje smiselno razširiti na vse, ki imajo znake okužbe? Sodelujete v strokovni skupini, ki naj bi opredelila, koga dodati na seznam nujnih testiranj.

"Glede na podatke, ki jih trenutno imamo, smo v ugodnem trendu stabilnega, če ne že celo zmanjševanja okužb. V naslednji fazi bo zelo verjetno sledila strategija testiranja tudi manj bolnih ter agresivno iskanje stikov in tudi njihovo testiranje."

Kje smo v resnici pri številu okuženih?

"Številke so zagotovo višje. Vemo, da do zdaj nismo testirali vseh oseb, tudi zaradi omejitve pri dobavah reagentov, tako da je ocenjevanje, kakšna je realna številka, pravzaprav nehvaležno. Sam se zanašam na številke, ki jih vidimo, in predvsem na to, da vse stike, ki nam jih uspe identificirati, tudi testiramo, predvsem pa samoizoliramo. Da ti ljudje, ki so bili v stiku, ne bi širili okužbe še na druge ljudi."

Kaj pa cepivo, kdaj pričakujete, da ga bo stroki uspelo odkriti?

"Navedbe so optimistične. Verjamem, da bomo do cepiva prišli dokaj kmalu, kajti tehnologije, ki so na voljo, so odlične. Težavo učinkovitosti cepiva bo pa seveda treba dokazati, ko bodo cepljeni ljudje znova izpostavljeni virusu in bomo zanesljivo rekli, da so s takim cepivom tudi zaščiteni."