Pogovor z Matejo Logar, vodjo strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, je v Odmevih vodil Igor Bergant.

Včeraj je prvi epidemiolog NIJZ-ja, Mario Fafangel, ki ni član vaše skupine, med drugim dejal, da bi bil skrajni ukrep, se pravi zaprtje države, epidemiološko smiseln, če bi veljal za vse brez izjem. Ali je to tudi izhodišče v vaši strokovni skupini?

Da, vsekakor. Če razmišljamo o 'lockdownu', potem je smiselno narediti to kratkotrajno in res strogo, se pravi, da velja za vse, da ostanejo, tako kot je bilo spomladi leta 2020, odprte samo nujne trgovine. Pa še to v omejenem delovnem času, da ljudje ostanejo doma, da gremo na delo od doma. V tem primeru je takšen ukrep smiseln. Ko pa pridemo do tega, da ostane veliko število izjem, potem pa 'lockdown' izgubi svoj pomen in pravzaprav ne dosežemo tistega, kar si z njim želimo.

Kdaj in v kakšnih okoliščinah v skupini pričakujete tisti trenutek, ko se boste s strokovnega vidika morali odločiti za predlog: Zaprtje države da oziroma ne.

O 'lockdownu' bi razmišljali, če bi bil, kljub vsem tem bomo rekli mehkim ukrepom, porast dnevno okuženih v populaciji še vedno zelo visok, ker to potem seveda vodi v večje število hospitaliziranih. Predvsem pa, kot že ves čas poudarjamo, ko bi presegli 160 hospitaliziranih v intenzivnih enotah. Ker na ta način vemo, da naš zdravstveni sistem ne bi zmogel še dodatnega naraščanja števila hospitaliziranih na navadnih oddelkih, ki potem čez nekaj dni pridejo v intenzivne enote. Torej so intenzivne enote tiste, ki so omejujoči dejavnik.

V skupini pozivate tako k odgovornemu in varnemu ravnanju. Minister Poklukar je zaprosil tudi župane, da po svojih močeh pomagajo pri preprečevanju širjenja virusa. Lahko še enkrat na kratko pojasnite, kako odgovorno ravnanje opredeljujete v hladnejšem času, ko se ljudje v večji meri družijo v zaprtih prostorih.

Ravno to. Ne družimo se v večjem številu v zaprtih prostorih. To je tisto prvo, kar lahko naredimo. Tudi kadar smo zunaj, poskušamo vzdrževati razdaljo vsaj metra in pol, sicer je treba uporabljati maske. Še ena stvar, na katero pozabljamo, da kadar gremo h komu na obisk, gremo zdravi. Se pravi, tudi če se počutimo malo slabo, mogoče malo pokašljujemo, malo kihamo, je to že lahko znak, da smo okuženi, čeprav splošno počutje še ni tako slabo. Ni treba čakati, da izgubimo voh, okus, da dobimo vročino. Se pravi, da smo tukaj res previdni in že pri minimalnih težavah ostanemo doma, se samoosamimo, dogovorimo za testiranje in na izvid testiranja seveda počakamo doma. Če pa smo že nekje na obisku, je pa vsekakor dobro, da si, ko pridemo na obisk, razkužimo ali umijemo roke, da prostor večkrat prezračimo in da poskušamo na nek način vzdrževati razdalje, tudi ko smo na obiskih.

Število umrlih v Sloveniji žal narašča. Kakšen je vzorec med umrlimi za posledicami covida-19, ko gre recimo za starost in da ali ne cepljenost.

Še vedno prevladujejo žal starejši, ki se niso odločili za cepljenje. To so osebe, ki so v povprečju stare okoli 80 let. Seveda se najdejo tudi mlajši in pa velika večina je necepljenih. Predvsem je to evidentno v intenzivnih enotah, kjer pravzaprav cepljenih oseb, ki ne bi imele hudih pridruženih motenj imunosti, pravzaprav ne videvamo. Pri hospitalizacijah na navadnih oddelkih pa seveda so ljudje, ki so bili cepljeni, večinoma že več kot pol leta, preden so zboleli. Tukaj je še dodaten poudarek na tem tretjem odmerku. Če je od primarnega cepljenja minilo več kot pol leta, se je smiselno odločiti za poživitveni odmerek. Sploh če sodimo v skupine, pri katerih je večje tveganje za težji potek.

En vidik je še, to je gripa. Lani oziroma lansko jesen in zimo je zaradi ukrepov nismo imeli. Ukrepi so zdaj seveda zaradi cepljenja vendarle blažji. V kolikšni meri bi lahko tudi razvoj gripe vplival na to, kako bomo v Sloveniji živeli in delovali novembra in decembra?

Vsekakor je to nekaj, kar pravzaprav skrbi večji del Evrope. Tako da dobrih podatkov iz južne poloble nimamo. Avstralija in Nova Zelandija sta bili še vedno v 'lockdownu', tako da od tam nimamo nekih ustreznih podatkov. Nihče pravzaprav ne ve, kako poteka covid-19 v kombinaciji z gripo oziroma gripo v kombinaciji s covidom-19. Seveda so možne dvojne okužbe. Vsekakor je treba biti tudi na to pozoren. Tudi proti gripi imamo cepivo, tako da je trenutno čas, da se cepimo. Lahko se cepi hkrati proti gripi in proti covidu-19. To so ukrepi, ki jih je treba izkoristiti, da ne zbolimo in predvsem, da ne širimo okužbe dalje.

Ali lahko dane razmere omajale tudi strokovno stališče, da šole v Sloveniji tokrat le ne bomo zaprli?

Mi se bomo trudili po najboljših močeh, da šole ostanejo odprte. V tem primeru je še vedno na mizi ideja, da se uvede tudi za šolarje od osnovne šole naprej obvezno testiranje, tako kot imajo to v Avstriji, in na ta način omogočimo, da ostanejo šole odprte.