Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Gostje oddaje Premagajmo covid-19 so bili Mateja Logar, Janez Poklukar, Matjaž Jereb, Jelko Kacin, Borut Štrukelj in Roman Jerala.

Minister za zdravje Poklukar je poudaril, da se v zadnjih dneh številke povečujejo, ker pa so strokovnjaki že pred desetimi dnevi vedeli, kaj se bo zgodilo, so predlagali drastične ukrepe.

Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19. Foto: MMC RTV SLO
Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19. Foto: MMC RTV SLO

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar je pojasnila, da je namen nove zaostritve omejitev hitrosti širjenja in da ne pričakujejo, da se bo "zgodil čudež in da bomo znova v zelenem območju". "S temi 11 dnevi si želimo doseči počasnejšo rast, da bo prišlo do delne zamejitve širjenja in da pocepimo čim večje število ljudi," je poudarila. Kar se tiče "lukenj", pa so bile te prisotne pri vseh dozdajšnjih zaprtjih.

Zakaj se niso odločili za popolno zaprtje?

Zdravstveni minister Poklukar je dejal, da so ukrepi drastični, sledili pa da so ureditvi iz lanskega spomladanskega zaprtja.

Na gospodarskem področju so s pomočjo NIJZ-ja in gospodarskega ministrstva poiskali panoge, ki so ali nujne ali se jih da izvajati na varen način ali pa so sezonske – in te lahko delujejo. Ob novih "drastičnih zaostritvah" pa so se zaprli tudi vrtci, varstvo je omogočeno samo za otroke tistih staršev, ki delajo v t. i. kritični infrastrukturi. Poklukar razume stisko staršev, ki so ostali brez varstva, a jih v isti sapi prosi za razumevanje, kajti tudi to je "pomemben del, ki bo prispeval k temu, da bomo obvladali epidemijo".

Kdo ni zaprt in zakaj ne?

Voditeljica oddaje Elen Batista Štader je ministra Poklukarja vprašala, zakaj potemtakem niso zaprli tudi industrije? Poklukar je znova odvrnil, da so skupaj z ministrstvom za gospodarstvo in ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa na delovnih mestih našli "optimalni" pristop. Razkril pa je, da bo stroka v prihodnjih dneh pretresala obstoječi sistem ukrepov, t. i. epidemiološki semafor. Namreč, če ne bi dobili angleške različice novega koronavirusa, bi konec marca že lahko počasi odpirali družbo, epidemija je namreč še do nedavnega upadala. Strokovna skupina bo preverila, ali semafor še ustreza razmeram ob upoštevanju angleške različice.

V povezavi z novimi ukrepi je Televiziji Slovenija pisalo veliko gledalcev, ki se sprašujejo, kako nameravajo z zaprtjem države zaustaviti širjenje virusa, ko pa bodo skoraj vsi ljudje prisotni na delovnih mestih, na velikonočno nedeljo pa bo mogoče tudi druženje. Kot je poudaril Poklukar, je to druženje omejeno in izjemoma dovoljeno predvsem iz razloga srečevanja starejših, da ti ne bodo osamljeni. "Je pa to na podlagi predloga stroke napravljeno na najmanjši možen način, ki ga je možno zdaj sprejeti kot riziko," je dodal. Kar zadeva gospodarstvo, pa verjame, da se bodo ukrepi v prihodnjih dneh še stopnjevali. Določena podjetja zaradi pogodb in obveznosti do tujih multinacionalk tega namreč še niso mogla realizirati, ampak bodo to naredila v prihodnjih dneh, hkrati bodo po napovedih ministra v teh dneh intenzivirali tudi nadzorne organe.

Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana. Foto: MMC RTV SLO
Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana. Foto: MMC RTV SLO

In kakšne so razmere v bolnišnicah? Matjaž Jereb iz UKC-ja Ljubljana je odgovoril, da so te odraz poslabšanja razmer v državi. Poslabšanje je zaznati predvsem na oddelkih intenzivne terapije. In ker je nova, angleška različica virusa bolj kužna, Jereb pričakuje, da se bodo kapacitete polnile še hitreje. Zato je tako pomembno, da se ljudje držijo ukrepov in preprečijo dodatne smrti, je poudaril.

Jereb je dodal, da lahko na državni ravni kapacitete oddelkov za intenzivno terapijo povečajo do največ 240 postelj, že zdaj pa imajo 108 bolnikov. "Projekcije niso dobre, so črne," je komentiral. Poudaril je, da je zdaj nujno treba znižati pritisk na bolnišnice. Ozko grlo so postelje na intenzivnih negah, na njih naš zdravstveni sistem obstoji ali pade. Če pade, če bo bolnikov preveč, ne bodo mogli oskrbeti ne "navadnih" bolnikov ne covidnih bolnikov, je poudaril.

Jereb osebno podpira popolno zaprtje, a je mnenja, da so tudi obstoječi ukrepi učinkoviti ob upoštevanju odgovornosti in solidarnosti v družbi.

Je prebolevanje okužbe z mutiranim virusom hujše?

Janez Poklukar, minister za zdravje. Foto: MMC RTV SLO
Janez Poklukar, minister za zdravje. Foto: MMC RTV SLO

Jereb pravi, da je klinična slika, ki jo povzročajo nove različice virusa, trenutno prisotne v Sloveniji, podobna tistim iz prvega in drugega vala. Je pa dejstvo, da je "novi" virus bolj kužen, večja je verjetnost, da nekdo zboli in konča na intenzivni negi in morda tudi umre.

Kdo je predlagal nošenje mask zunaj?

Mateja Logar je pojasnila, da je nošenje mask na prostem stroka predlagala, ni pa tega "predlagala strokovna skupina v celoti". Infektologi sicer podpirajo nošenje mask, še posebej takrat, ko ni mogoče držati razdalje 1,5 metra. Predtem je bilo določeno tudi, da maske na zelenih površinah v primeru, če je zadostna razdalja, niso potrebne. "Na to pa smo pozabili, saj so ljudje v mestnih središčih brez mask tudi, ko je razdalja bistveno manjša. Ta ukrep se je torej zaostril na podlagi teh opažanj."

Na vprašanje, ali naj maske nosijo tudi cepljeni ljudje, pa je Mateja Logar dejala: "Za zdaj velja nošenje mask za vse, tudi v zdravstvenih domovih, tudi za tiste, ki so covid-19 preboleli in so bili cepljeni."

Kaj vpliva na odločanje o ukrepih?

Državljane zanima tudi to, na podlagi katerih analiz se strokovnjaki odločajo za ukrepe. Kot je pojasnila Logarjeva, upoštevajo priporočila velikih svetovnih organizacij, seznanijo se tudi z ukrepi v drugih državah in objavami v svetovni literaturi, raziskavami, ki so bile objavljene. "Velikokrat se je treba prilagajati na podlagi tega, kar vemo, kar mislimo, da vemo, in kaj smo prepričani, da vemo," je dejala.

Odločevalci učinkovitost ukrepov spremljajo tedensko na posebnih sejah vlade, namenjenih epidemiji. "V času epidemije je prišlo tudi do novih podatkov, ki kažejo, da je treba kakšen ukrep zamejiti oz. spremeniti na semaforju, tako da je predsednik vlade že dal pobudo, da se v okviru svetovalne skupine na podlagi znanih dejstev pogovorimo o tem, ali je treba kakšne ukrepe morda uvrstiti v drugačno barvo," je razložil Poklukar.

Kacin: Nedopustnih praks je pri cepljenju veliko

Jelko Kacin, državni sekretar, nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja proti covidu-19. Foto: MMC RTV SLO
Jelko Kacin, državni sekretar, nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja proti covidu-19. Foto: MMC RTV SLO

Nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin je navedel, da je za april predvidena "relativno zanesljiva dobava" 347 tisoč odmerkov cepiva. Z veliko negotovostjo sicer gleda na del, ki bi ga morala zagotoviti AstraZeneca, saj se podjetje bojuje z zaostanki. Vlada sicer ves čas išče dodatne možnosti za nabavo cepiv in prav ta večer je bila podpisana pogodba, ki bo Sloveniji v drugem četrtletju zagotovila dodatnih 42.000 odmerkov cepiva. Pfizer bo nadalje v naslednjih mesecih povečal svoje dobave za 50 odstotkov. "V maju bomo zagotovo pocepili pol milijona ljudi naenkrat," je napovedal. Prihaja tudi popolnoma novo cepivo podjetja Janssen, 20 tisoč odmerkov, kjer pa zadošča en odmerek.

Kacin je zagotovil, da so starejši od 60 let prioritetna skupina, njim se je dalo prednost, in ne raznim olimpijskim športnikom. Sledijo starejši od 50 let itd., je navedel. "Samo na ta način lahko precepimo odraslo populacijo."

Glede zaznanih nepravilnosti pri cepljenju – te so našli na vsaj 21 cepilnih mestih – je Kacin dejal, da je vlada razrešila glavnega zdravstvenega inšpektorja in imenovala vršilko dolžnosti. V povezavi s tem "poteka cela vrsta postopkov" in dokler potekajo, jih Kacin ne želi komentirati. Je pa potrdil, da je nedopustnih praks veliko. Kot primer je navedel samo eno: nikjer ne piše, da je treba odmerke cepiva AstraZenece porabiti takoj, saj gre za navadno in stabilno cepivo, v nasprotju s Pfizerjem, ki ga je treba potrošiti isti dan. "Potem se res zgodi, da cepijo nekoga, ki je pri roki in ni na prednostni listi."

(Stranski) učinki AstraZenece in učinkovitost cepiv

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo. Foto: MMC RTV SLO
Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo. Foto: MMC RTV SLO

Evropska agencija za zdravila (EMA) bo prihodnji teden znova razpravljala o učinkih cepiva AstraZenece. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo je pojasnil, da je EMA že v sredo objavila nekaj ugotovitev, saj so v tem tednu že potekala intenzivna posvetovanja z neodvisnimi strokovnjaki z več področij. Ugotavljajo, da so možganski krvni strdki izjemno redek zaplet, "mogoče bolj pri ženskah, to je en do dva primera na milijon prebivalcev". Štrukelj je pojasnil, da precejšen del te populacije uporablja oralna kontracepcijska sredstva, kjer lahko pride do globoke venske tromboze v več kot 1100 primerih na milijon prebivalcev. "Ne moremo reči, da tukaj ni povezave, je pa izjemno redka," opozarja Štrukelj. Glede ravnanja Slovenije v tem primeru, je Štrukelj prepričan, da mora "absolutno upoštevati" mnenje EME. V Avstriji in Nemčiji so znova začeli cepiti s cepivom AstraZenece, v Angliji slabih primerov ni bilo. "Svetujemo, da počakamo na končno odločitev. Cepivo še vedno kaže na veliko varnost," je poudaril Štrukelj.

Roman Jerala, doktor kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo in molekularno biologijo na Univerzi v Ljubljani in vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO
Roman Jerala, doktor kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo in molekularno biologijo na Univerzi v Ljubljani in vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Foto: MMC RTV SLO

Po mnenju Romana Jerale s Kemijskega inštituta je cepivo AstraZenece varno in učinkovito, saj je bilo preverjeno in dano več milijonom ljudi. "Še posebej pa je pomembno to, da cepivo dobro ščiti pred hudim pojavom bolezni covid-19 in pred smrtnostjo," je poudaril.

Ameriško podjetje Pfizer je skupaj z BioNTechom objavilo, da je njuno cepivo učinkovito tudi proti južnoafriški različici. "To sporočilo je zelo pomembno, ker sporoča, da cepivo deluje tudi šest mesecev po testiranju. Te številke se namreč nanašajo na tiste, ki so sodelovali pri kliničnem testiranju, glede učinkovitosti proti južnoafriški različici pa bi bil kljub vsemu nekoliko previden, ker je bilo testiranje izvedeno na zelo majhnem vzorcu 800 ljudi, od tega so se vsi primeri pojavili v kontrolni skupini, interval zaupanja je nekje od 53 do 100 odstotkov," je opozoril Jerala. Druga cepiva, ki so bila testirana proti tej različici, pa so cepiva Novavax (50-odstotna zaščita) in Johnson in Johnsona (57-odstotna), cepivo AstraZenece pa se je tukaj izkazalo za precej slabo, saj je pokazalo zgolj 10-odstotno učinkovitost.

Slovenska različica virusa?

Borut Štrukelj je razkril tudi nekaj še neuradnih informacij o slovenski različici novega koronavirusa. Gre za različico, ki je "nekje med vuhanskim sevom in južnoafriško različico", ki je bolj virulentna. "Slovenska" mutacija se nanaša na del, kjer se virus pripne na tarčo, t. i. del 501, je pojasnil.

Spoprijeti se je treba tudi s psihičnimi težavami

Ob koncu oddaje so se posvetili tudi posledicam, ki jih je epidemija pustila na duševnem zdravju ljudi. Izredne razmere delujejo kot neke vrste povečevalno steklo, ki je nad težavami, stisko, bolečino, boleznijo ... vse te stvari potegnejo na dan in jih pokažejo transparentno, je poudaril klinični psiholog Aleksander Zadel. Izredne razmere po njegovem mnenju pomenijo, da je bolna družba: "Ko je bolan posameznik, ostane sedem, deset dni doma. Ko je bolna družba, se ta zapre. Tega narcisističen, vase zagledan posameznik ne razume, dela prekrške, nima empatije do drugega," je bil kritičen.

Izredne razmere pomenijo, da je bolna družba, meni klinični psiholog Aleksander Zadel. Foto: MMC RTV SLO
Izredne razmere pomenijo, da je bolna družba, meni klinični psiholog Aleksander Zadel. Foto: MMC RTV SLO

Tudi otroci te spremembe doživljajo kot pritisk na svoj zdrav biopsihosocialni razvoj. Ta je odvisen od okoliščin in tega, kako starši doživljajo te okoliščine, kako jih prikažejo in kakšen odnos imajo do njih. "Že 60, 80 let so znane raziskave, da otroci, ki so živeli v travmatičnih razmerah, v obdobju vojn, pomanjkanj, niso imeli tako hudih posledic, če so bili starši optimistični, humorni," je še poudaril.

In zakaj ljudje bolj verjamejo nepreverjenim informacijam kot pa znanosti in stroki? Razlog se skriva v tem, da želijo človeški možgani stvari hitro razumeti, sklepati, na drugi strani pa so znanstveni izzivi danes izredno kompleksni, saj se je treba poglobiti v določena področja, vprašanja, da bi prišli zadevam do dna, seveda je tudi že znotraj znanosti prisoten določen dvom. "Teoretik zarote ne dvomi, on ve, njemu se je nekaj zgodilo oz. pozna nekoga, ki se mu je nekaj zgodilo, zelo hitro pride do jasnega rezultata, preprostega razumevanja kompleksnih dejstev. Ne moremo ga prepričati o drugem dejstvu," je pojasnil psiholog in dodal, da gre v primeru omenjenih posameznikov za tek na dolge proge, kar vključuje "izobraževanje, razgledanost in zaupanje".

In kaj bo tisto, kar bo ljudi prepričalo, da upoštevajo ukrepe? Zadel meni, da je to zaupanje: "Imamo strokovnjake, ki znajo jasno in razumno povedati, kaj se dogaja v družbi in kateri so ključni ukrepi, ki naj bi jih sprejeli. Tukaj ne vidim najmanjše rezerve, da bi lahko naredili kaj boljše." Seveda pa je po njegovem mnenju potem politika tista, ki postavlja pravila igre, pri tem pa včasih posluša strokovnjake, spet drugič pa naredi kaj po svoje. Tukaj pa se nato pojavi težava. "Če bi zaupali politikom vsaj približno toliko kot znanstvenikom, ne bi imeli težav, da bi te ukrepe sprejeli, jih živeli in seveda potem dosegli rezultate v tempu, ki si ga želimo," je sklenil Zadel.

Premagajmo covid 19