Turisti v Rimu pred pandemijo novega koronavirusa.  Foto: Reuters
Turisti v Rimu pred pandemijo novega koronavirusa. Foto: Reuters

"Delavci in podjetja se spoprijemajo s katastrofo, tako v državah v razvoju kot v razvitih državah," je dejal direktor Mednarodne organizacije dela (ILO) Guy Ryder. "Ukrepati moramo hitro, odločno in skupaj. Pravi in nujni ukrepi lahko pomenijo razliko med preživetjem in kolapsom," je dodal po poročanju BBC-ja.

Jerkičeva: Posegi v delavske pravice morajo skozi socialni dialog

Zaradi zaprtja šol, vrtcev, restavracij, gostiln, hotelov je po svetu v visoki nevarnosti pred izgubo dela milijarda delavcev, poudarja ILO. Zajezitveni ukrepi pa že vplivajo na 2,7 milijarde delavcev oziroma na 81 odstotkov izmed 3,3 milijarde delovne sile na svetu, piše BBC, kar z drugimi besedami pomeni, da pandemija vpliva na zaposlitev štirih izmed petih delavcev na svetu.

"Ti delavci se spoprijemajo z drastičnim in uničujočim zmanjšanjem delovnih ur, plač in odpuščanj," je opozorila organizacija v četrtek.

Med najbolj ogroženimi tudi Evropa

Najbolj ogrožena so delovna mesta v državah Severne in Južne Amerike (43,2 odstotka), Evrope in osrednje Azije (42,1 odstotka), sledijo države Azije in Pacifika, arabske države in države v Afriki.

ILO poudarja, da je to najhujša kriza po drugi svetovni vojni. Razplet dogodkov letos pa bo odvisen predvsem od dveh dejavnikov: kako hitro si bo gospodarstvo opomoglo v drugi polovici leta in kako učinkoviti bodo vladni ukrepi pri zaposlitvi delovne sile. Kaj hitro bi se lahko zgodilo, da bo ob koncu leta še več brezposelnih od napovedi ILA, ki je bila 25 milijonov ljudi.

Najbolj ogrožen sektor turizem, gostinstvo, prodaja

Zamrznjene cene, čakanje z nakupi, upad kratkoročnega najema

Seveda pa so bili različno prizadeti posamezni sektorji. Zaradi omejitve gibanja in omejevanja socialnih stikov jo je najhuje odnesel sektor, ki se ukvarja z nastanitvami in prehrano, pa tudi proizvodnja, prodaja na veliko in trgovine ter nepremičninski trg in poslovanje.

Našteti sektorji predstavljajo skoraj 38 odstotkov svetovne delovne sile, ki zaposluje 1,25 milijarde ljudi po vsem svetu.

Izpad delovnih ur

Organizacija opozarja tudi na izpad delovnih ur, ki naj bi bil v drugem četrtletju 2020 6,7 odstotka, kar je primerljivo z izgubo delovnih mest 195 milijonov delavcev.

Najhuje naj bi bilo v arabskih državah, kjer naj bi bil upad delovnih ur za 8,1 odstotka, kar je primerljivo z izgubo dela petih milijonov ljudi.