S tem tednom se je začelo izobraževanje na daljavo, ki je po zapletih prvi dan v torek potekalo brez težav. Kdaj se bodo otroci, vsaj najmlajši, lahko vrnili v šolske klopi, bo morda znano v četrtek po seji vlade. Gost Odmevov na TV Slovenija je bil državni sekretar na ministrstvu za šolstvo Damir Orehovec. O potencialnem vračanju otrok v šole se je z njim pogovarjal voditelj Igor E. Bergant.

S sekretarjem Damirjem Orehovcem o ponovnem odpiranju šol

Kakšno je stališče ministrstva, ki ga boste zastopali v četrtek na vladi? Kdaj bi se otroci lahko vrnili v šole?
Primarno stališče ministrstva za izobraževanje, znanost in šolstvo je vsekakor v tem, da izobraževanje sodi v ustanove, ki so za to namenjene, torej v šole in fakultete. Seveda, ker je tako najbolj kvalitetno. Druga stvar pa je pomembno povedati, da če ni mogoče zagotoviti izobraževanja v teh ustanovah, pa je vsekakor boljše izobraževanje na daljavo, kakor pa sploh ne imeti izobraževanja. Kar se tiče vašega vprašanja, vsekakor si bomo v četrtek prizadevali, da bi vsaj del učencev prihodnji teden znova začel pouk v šolah. Če ne bo mogoče za otroke od 1. do 5. razreda, si bomo prizadevali, da bo to vsaj prva triada. Zavedamo se, da je prav tam najtežje izvesti izobraževanje na daljavo. Sploh pa, če ni zraven staršev. Tako bi razbremenili tudi starše. Kar se pa tiče vseh preostalih otrok, ki imajo kakršne koli učne težave z izobraževanjem na daljavo, pa tudi tehnične, si bomo, v skladu s tistim, kar smo počeli spomladi, prizadevali, da bi tudi ti prišli v šole.

Starejši pa še ne?
Za zdaj ne. Če bi se položaj v teh dneh spremenil, glede na to, kar slišimo, kar poziva minister za zdravje, se bojim, da ne bo šlo za vse.

Ministrstvo si prizadeva, da bi se že prihodnji teden v šole vrnili vsaj najmlajši iz prve triade. Foto: BoBo
Ministrstvo si prizadeva, da bi se že prihodnji teden v šole vrnili vsaj najmlajši iz prve triade. Foto: BoBo

Epidemiološka slika v Sloveniji je ta čas bistveno slabša, kot je bila sredi oktobra, ko ste se odločili za zapiranje šol. Na temelju kakšnih podatkov ste se odločili? Spoprijemate se s kritikami, da ste se prehitro odločili za zapiranje, sploh če gledamo, kaj vse se dogaja v drugih evropskih državah, kjer je to zadnji ukrep, za katerega se odločijo.
Mi že od prvega tedna izobraževalnega procesa, torej septembra, spremljamo dnevni položaj po šolah. Tako osnovnih, srednjih kot vrtcih. Preden smo se odločili, je krivulja začela precej strmo naraščati predvsem na področju zaposlenih in vrh je dosegla proti koncu počitnic. To pomeni, da je bila odločitev, ker je to približno deset dni, odkar smo zaprli, pravilna. Šele zdaj se počasi umirja in je relativni delež podoben kot po državi. Medtem ko pri učencih to ni bilo tako visoko, razen pri dijakih, ki so bili visoko. Izkazalo se je, da je takoj, ko smo zaprli, tudi na strani dijakov krivulja padla.

Pred mesecem je bila tukaj ministrica Simona Kustec, ki je posege v šolski sistem razlagala tudi s tem, da ustava zagotavlja enako izobraževanje za vse, ampak v petek smo imeli v Odmevih gosta, ki je pokazal, da zaradi belih lis pri dostopanju do interneta te enakosti ni mogoče doseči. Zakaj se ne odločite za regionalni pristop?
V bistvu, če pogledamo, je bilo izobraževanje od septembra naprej pogojeno lokalno. Kakor se je dogajalo na šolah, tako so se posamezni oddelki pošiljali v karanteno in izvajalo se je izobraževanje na daljavo. Zdaj, ko je bil položaj malo hujši, smo generalno zaprli vse šole. Če pogledamo današnjo sliko Slovenije, je vse precej rdeče. Če bi bilo res na eni strani zeleno, na drugi rdeče, bi mogoče razmislili tudi o teh stvareh.

Morda so edina skupina, pri kateri je ta enakost po vsej Sloveniji bistvena, dijakinje in dijaki, ki se pripravljajo na maturo. Tudi zanje so skupne priprave zelo pomembne. Kakšen je vaš načrt zanje?
Vsekakor je treba povedati tako šestošolcem kot devetošolcem in vsem dijakom zaključnih letnikov na srednjih šolah, da tako nacionalno preverjanje znanja kot matura oz. zaključni izpiti bodo. V kakšni obliki bodo, bomo pravočasno povedali. Državna izpitna komisija, državna komisija za splošno in poklicno maturo, zavod za šolstvo in center za poklicno izobraževanje so dobili nalogo, da pripravijo določene modele in potem na osnovi tega, kakšno bo izobraževanje v naslednjih mesecih, bomo odločili, kako in kaj. Naše načelo je, da ne bi zniževali standardov znanja.

Ali znate oceniti, kakšna bo cena za takšen pristop k urejevanju šolskega sistema med pandemijo? Vemo, da so gospodarski stroški po Evropi zaradi zapiranja šol ogromni. Zato jih tudi ne zapirajo. Posredna cena je tudi za otroke neizmerljiva. Ali imate ocene, izračune, kako je s tem pri nas?
To je ta hip verjetno težko izračunati, toda zavedamo se, da je predvsem vpliv izobraževanja na daljavo v nižjih razredih na gospodarstvo. Zato želimo te otroke čim prej vrniti k izobraževanju v šolah. Ocenjevalo se bo po krizi v naslednjih mesecih.

Šola na daljavo danes brezhibno

Napako, ki je včeraj oteževala šolanje na daljavo, so pri Arnesu odpravili – oslabljena je bila komunikacija med strežniki. Danes je sistem tako deloval nemoteno, med 8. in 12. uro, ko je najbolj obremenjen, je bilo nanj sočasno priključenih do 20.000 uporabnikov, kar je skoraj dvakrat toliko kot sredi oktobra, ko so bile v sistemu do zdaj največje težave.

Poziv dijakom: Pomagajte profesorjem izboljšati pouk

Maja Kalin, predsednica dijaške organizacije Slovenije, je na vladni novinarski konferenci nagovorila dijake. Poudarila je, da virus ni prizadel samo javnega življenja, ampak tudi izobraževanje. Spomnila je, da je situacija nova tudi za profesorje, in pozvala dijake, naj profesorjem pomagajo, če imajo ideje, kako izboljšati pouk. "Samo s skupnimi močmi lahko naredimo izobraževanje primerljivo," je dodala.

Dijake je še pozvala, naj ne skrbijo le za fizično zdravje, ampak tudi za psihološko. Slabše počutje in duševne bolezni so namreč med epidemijo v porastu. Vsem, ki se počutijo slabše, utesnjeno, žalostno ali celo depresivno, svetuje, naj poiščejo pomoč. Drugim pa je predlagala, naj pomagajo sošolcem s pogovorom, virtualnim druženjem ali nudenjem inštrukcij.

Kako koronakrizo preživlja šolsko podporno osebje?

V šolah niso le učenci in učitelji, pač pa tudi drugo tehnično osebje, na primer kuharice, čistilke in hišniki, torej zaposleni v najnižji plačni skupini J, teh je v šolah po državi skoraj 5900. Ker so šole prazne, se tudi njim v tem času delovnik spreminja. V mariborskem studiu TV Slovenija je položaj najslabše plačanih delavcev v šolstvu pojasnila sindikalistka Darja Vrečko.

Kako krizo preživlja tehnično osebje v šolstvu?

Kakšne so informacije s terena: je večina tehničnega osebja v šolah zdaj doma, na čakanju na delo; kdo dela, kdo ne?
Odvisno od poklica. Čistilke so večinoma na čakanju, razen ene, dveh, ki opravljata tekoča dela, čistita pisarne, ki so v tem času zasedene. Hišniki opravljajo svoja tekoča dela, imajo tudi dodatna dela. V šolah se zdaj tudi kuha, tako da hrano prevažajo do otrok. Kuharji, kjer kuhinje so, kuhajo hrano. Mogoče na tem mestu velja poziv tako staršem kot otrokom – v šolah lahko naročite polnovreden obrok, da se starši tako razbremenite. S tem pripomorete tudi k temu, da kuharji lahko opravljajo svoje delo na delovnem mestu. Tukaj so še spremljevalci gibalno oviranih učencev, ki so večinoma na čakanju na delo doma razen v primerih, ko se starši odločijo, da potrebujejo njihovo pomoč, takrat opravljajo delo na domu otroka.

Med zaposlenimi je veliko negotovosti, govori se tudi o odpuščanjih?
Za zdaj informacij o odpuščanjih nimamo, tudi si težko predstavljam, da bi en takšen ustroj – delo v šolah ima svoje značilnosti, specifike, da bi lahko kader, ki je usposobljen kot tehnični oz. računovodsko-administrativni, kar tako odpuščali. Tega ne pričakujem. Razen – določene šole so se odločile, da trenutno ne bodo več sodelovale z javnimi delavci, ampak njim se bo to delo preneslo na boljše čase, ko bo delo v šoli znova mogoče.

Kako je s plačili? Nadomestilo med čakanjem znaša 80 odstotkov osnove, a plače teh zaposlenih so nizke. Ste v prvem valu dosegli, da se nikomur ni izplačalo manj od minimalne plače?
Za to se vladi zahvaljujemo. V petem protikoronskem svežnju je vlada to že sama predvidela, to se pravi, nihče ne bo dobil manj, kot je vrednost minimalne plače, ki je zdaj 940 evrov. Januarja pa naj bi se povišala na približno 1050 evrov. Ta ideja ima že veliko nasprotnikov, apeliram na vlado, da ne bo dopustila, da bodo manko koronavirusa plačali najrevnejši zaposleni v Sloveniji.

Podporno osebje v šolah doma čaka na delo. : EPA
Podporno osebje v šolah doma čaka na delo. : EPA

Usmeritve ministrstva

Ministrstvo za šolstvo je izobraževalnim zavodom pretekli petek v okrožnici poslalo usmeritve glede te skupine zaposlenih v času šolanja na daljavo. Ravnatelji so pristojni, da določijo tedenski razpored delavcev, ki delo opravijo bodisi v prostorih zavoda bodisi doma. Drugim delavcem ravnatelji odredijo čakanje na delo ali jim odobrijo dopust, lahko tudi odsotnost zaradi varstva, so zapisali.