Primanjkuje kadra, ki bi ga lahko napotili na covidne oddelke, ne da bi za to ustavljali redni program. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše
Primanjkuje kadra, ki bi ga lahko napotili na covidne oddelke, ne da bi za to ustavljali redni program. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše

Že pred epidemijo in covidno krizo so iz zdravstva prihajala opozorila, da nam kritično primanjkuje tako zdravnikov kot tudi številnih poklicev v zdravstveni negi. Ko je virus vdrl še v domove za ostarele in bolnišnice, pa smo priča pomanjkanju zlasti medicinskih sester in bolničarjev kot še nikoli doslej.

Rešitev so študenti

Zaposleni v zdravstveni negi se starajo, 9000 se jih bo upokojilo v naslednjih desetih letih. "Edina rešitev, ki še obstaja, so študenti. Zato bo sklicana okrogla miza z dekani visokih šol, da bi se študenti lahko na ta žarišča polnopravno vključili kot del izobraževalnega procesa," pojasnjuje predsednica Zbornice Zveze zdravstvene in babiške nege, Monika Ažman.

Vendar teh v intenzivne enote ne morejo vključevati niti klicati na pomoč upokojenih. Zato imajo pripravljen seznam zalednih sodelavcev. "Tudi za tiste, ki zadnja tri leta ne delajo na takšnih deloviščih, menimo, da znanje še ni prešlo. Zato bi bili po naši strokovni presoji vključeni v te intenzivne enote." To bi bili lahko tisti, ki delajo venotah anestezije in drugih tovrstnih enotah.

Sindikati bodo pritisnili

A za to bi morali ustavljati redni program. "Zdravniki opozarjajo, da tega v celotni ne moremo narediti, saj lahko spregledamo katero hitro napredujočo bolezen, ki nima nič opraviti s covidom-19," dodaja Monika Ažman.

Ob tem Ažmanova opozarja na vse, ki danes delajo v covidnih enotah v polni varovalni opremi, so izpostavljeni velikim telesnim naporom, po koncu razglašene epidemije ne prejemajo več kriznih dodatkov, zato lahko pričakujemo skorajšnji skupen pritisk vseh sindikatov.