Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše
Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše

V bolnišnici se zdravi 558 bolnikov okuženim z novim koronavirusom, od tega 134 bolnikov na oddelkih intenzivne terapije. Najmlajši bolnik na navadnih oddelkih je star 19 let, na intenzivni negi pa 21, navaja vlada. Umrlo je še sedem ljudi s covidom-19. V četrtek je bilo opravljenih 6790 PCR-testov na novi koronavirus, pozitivnih je bilo 2510 izvidov testov, kar je 37-odstotni delež. V državi je aktivno okuženih dobrih 24.000 ljudi.

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je pred prazničnim koncem tedna opozorilo javnost, da so razmere pri njih zelo alarmantne in so zaradi hitre rasti števila obolelih s covidom-19 na pragu najhujše krize doslej. Direktor bolnišnice Anton Crnjac se boji, da se stvari lahko s povečanim prilivom bolnikov še poslabšajo.

Kot je dejal, smo zdaj res v fazi, ko morajo ljudje sprevideti resnost razmer, tudi tisti negativno nastrojeni pa ugotoviti, da je konec kakršnihkoli drugih razmišljanj, kot je reševanje koronske krize.
"Treba je začeti razmišljati o sebi in svojem zdravju ter zdravju najbližjih in drugih bolnikov, ki zaradi zasedenosti bolnišnice ne pridejo do potrebnih zdravstvenih storitev za druge bolezni," je dejal prvi mož UKC Maribor.

Predstojnica pljučnega oddelka Dušanka Vidovič je ob tem opozorila, da so že več kot mesec dni zasedeni več kot stoodstotno, predvsem na račun respiratornih okužb, ki niso povezane s covidom-19 in prav tako potrebujejo zdravljenje s kisikom. Ostali njihovi bolniki so onkološki, zato je manevrskega prostora za krčenje programov v pulmologiji zelo malo.

Stroka svari pred pomanjkanjem kadra na intenzivni negi

Vodja oddelka intenzivne terapije na infekcijski kliniki v Ljubljani Matjaž Jereb je dejal, da se strma rast okužb pozna tudi pri sprejemih in številu bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, kisik in obravnavo na intenzivnih oddelkih zaradi dihalne odpovedi in potrebe po mehanskem predihavanju.

"Znova poudarjam, da so naše kapacitete omejene. Oskrbeti moramo povečano število covidnih bolnikov, ki so akutni bolniki v dihalni stiski in potrebujejo takojšnjo obravnavo. Hkrati moramo poskrbeti za številne druge bolnike, ki nimajo covida, a imajo enako aktualen problem, ki potrebuje obravnavo v ambulantah, v bolnišnicah, nekateri potrebujejo operativne posege. Navsezadnje številni necovidni bolniki potrebujejo intenzivne postelje, na to ne smemo pozabiti. Zato pozivam oziroma prosim svoje sodržavljanke in sodržavljane, da vsak po svoji moči prispeva k obvladovanju zdravstvenega problema, ki ga imamo," je pozval Jereb.

Želel bi znova poudariti, da se v dneh, ki so pred nami, vedemo samozaščitno, tako cepljeni kot necepljeni. Izogibajte se množičnim druženjem, če je mogoče, ostanite doma, predvsem pa v zaprtih prostorih nosite zaščitne maske in skrbite za ustrezno medsebojno razdaljo in higieno rok.

Matjaž Jereb

Kot je poudaril Jereb, so zaradi covida večinoma hospitalizirani bolniki, ki niso cepljeni. Gre tudi za starejše in kronične bolnike, pri katerih bi pričakovali, da se bodo zaščitili. "Zato še enkrat pozivam vse vas, ki se niste cepili, cepite se, če nimate res objektivnega razloga proti cepljenju. Ne upoštevajte strokovno neargumentiranih razlogov. Verjamem, da je posameznike strah, a pogovorite se s svojim osebnim zdravnikom, premagajte strah." Dodal je še, da s cepljenjem posameznik največ naredi zase in za bližnje in zraven prispeva k zajezitvi epidemije in k vrnitvi v normalno življenje.

V bolnišnicah že odpovedujejo nekatere posege

Dnevna obravnava bolnika na intenzivni negi zahteva enega zdravnika in dve sestri

Franc Vindišar, državni sekretar z ministrstva za zdravje, je dejal, da je bilo v času epidemije v 15 slovenskih bolnišnicah samo za covidne bolnike namenjenih 1198 standardnih in 220 intenzivnih postelj. Pred epidemijo so imele bolnišnice skupno 6079 standardnih bolniških postelj in 233 intenzivnih postelj.

V tem trenutku je za covidne bolnike zagotovljenih 479 standardnih postelj in 150 intenzivnih. Postelje so razporejene po celotni državi. V prihodnjem tednu bo zagotovljenih 590 standardnih postelj in 159 intenzivnih, je dejal Vindišar.

"Za obravnavo enega bolnika na intenzivni negi v vsak dan potrebujemo skoraj enega zdravnika in dve medicinski sestri. To pomeni, da trenutno potrebujemo več kot 100 zdravnikov in več kot 250 medicinskih sester samo za obravnavo obolelih za boleznijo covid-19 na intenzivni negi," je opozoril Vindišar.

V tem trenutku vsi zdravniki, medicinske sestre, bolničarji in drugi zdravstveni delavci bijemo težko bitko z virusom, ki že nekaj časa kroji življenje slehernega med nami. Zato vas prosim za pomoč, da bomo v tej bitki lahko zmagali. Pred nami je praznični konec tedna, ko imamo navado obiskati grobove svojih bližnjih in se družiti s sorodniki. Vseeno vas prosim, da se izogibate množičnih druženj, se zadržujete zunaj, v notranjih prostorih pa nosite maske.

Franc Vindišar

V zadnjem tednu število bolnikov na intenzivni negi naraslo za več kot 50 odstotkov

Vindišar je spomnil, da je bilo pred letom dni, 27. oktobra 2020, pozitivnih 2164 primerov, medtem ko smo 26. oktobra letos izmerili rekord tega vala s 3177 okuženimi. Dnevno potrjenim primerom sledijo dnevni sprejemi bolnikov v bolnišnice. Največ sprejetih bolnikov v enem dnevu je bilo doslej 6. novembra lani, in sicer 160. Enajst dni za tem, ko je bilo v enem dnevu 2164 pozitivnih primerov na PCR-testiranjih.

Sprejemi v bolnišnice tudi v tem valu že naraščajo, v četrtek je bilo v bolnišnice sprejetih kar 87 ljudi, je povedal Vindišar. Dnevno sprejetim bolnikom v bolnišnice sledijo dnevno sprejeti bolniki na intenzivno nego. V četrtek je bilo na intenzivno nego sprejetih 14 bolnikov.

Med 15. in 21. oktobrom je bilo v bolnišnice sprejetih 288 covidnih bolnikov. V tednu od 22. oktobra do 28. oktobra pa je število sprejemov v bolnišnice poskočilo, saj je bilo hospitaliziranih kar 474 bolnikov s covidom. "V zelo kratkem času se je število pacientov, ki so potrebovali bolnišnično obravnavo, pomembno zvišalo, za 186 pacientov oziroma za 64 odstotkov."

Sprejemom v bolnišnice sledijo sprejemi na intenzivno terapijo. V tednu med 15. in 21. oktobrom je bilo na intenzivno terapijo sprejetih 53 bolnikov s covidom, v tednu med 22. in 28. oktobrom pa že 80. "To skupaj predstavlja kar 27 bolnikov več oz. 51 odstotkov več sprejemov kot v tednu pred tem," je opozoril Vindišar.

Otroški oddelki pokajo po šivih, starši z dojenčki naj se izogibajo druženjem

Pediatrinja Tatjana Mrvič je opozorila, da so trenutno hospitalizirani štirje otroci s covidom. Medtem vsak dan obravnavajo otroke, med njimi tudi novorojenčke, ki zaradi covida potrebujejo bolnišnično obravnavo. Novorojenčki s covidom imajo težave s hranjenjem zaradi vročine, starejši od enega ali dveh mesecev pa imajo običajno klinično sliko bronhiolitisa, torej nimajo le covida, temveč tudi druge viruse, "kar pomeni, da je problem lahko še hujši", je dejala Mrvič.

"Na eni strani imamo covid, na drugi strani pa hudo epidemijo drugih respiratornih okužb, predvsem RSV-ja. Vsi otroški oddelki v Ljubljani so polni. Otroci z bronhiolitisom potrebujejo kisik, veliko je dojenčkov, veliko jih potrebuje tudi zdravljenje na intenzivni enoti." Poln je pulmološki oddelek pediatrične klinike, otroci ležijo tudi na drugih oddelkih. Na infekcijski kliniki sta polna dva oddelka.

Mrvič je pozvala, naj se starši z majhnimi otroki izogibajo množičnih druženj. "Starši lahko največ naredijo s tem, da majhnih otrok ne vozijo v nakupovalna središča in se ne družijo z drugimi otroki." Če imajo doma dojenčka, mlajšega od šestih mesecev, naj starejši sorojenci ostanejo doma, poziva Mrvič. "Zdaj je skrajni čas, da se začnemo tega držati, sicer bomo imeli hude težave na otroških oddelkih in bo zelo težko zagotavljati zadostno število postelj za te otroke."

Covidni oddelki bolnišnic se hitro polnijo

Prilagajanje bolnišnic glede na epidemiološko situacijo

V Splošni bolnišnici Jesenice so pojasnili, da bodo kapacitete povečevali skladno s sklepom oz. direktivo ministrstva. V strategiji je za zdaj navedeno, da bi kapaciteto standardnih bolniških postelj za covidne bolnike lahko povečali s 16 na 34. Trenutno sicer zdravijo 14 covidnih bolnikov na standardnem oddelku, polno zasedena pa je intenzivna enota, kjer skrbijo za štiri bolnike. Krčenje nenujnega programa dnevno prilagajajo zaradi velikega pomanjkanja kadra, predvsem na področju zdravstvene nege. V primeru povečanja potreb po covidnih kapacitetah pa bodo upoštevali odlok ministrstva, ki naj bi z 2. novembrom predvideval omejeno izvajanje nenujnih storitev, so še navedli v jeseniški bolnišnici.

V brežiški bolnišnici bodo zdravstveno dejavnost prav tako prilagajali glede na vsakodnevno epidemiološko situacijo v državi. Zmanjševali bodo programe, kjer bo to nujno zaradi prerazporeditve kadrov, največji izpad pričakujejo na področju interne medicine, so pojasnili. Trenutno v Splošni bolnišnici Brežice sicer zdravijo 12 covidnih bolnikov na navadnem oddelku, kapacitete bolniških postelj pa lahko povečajo na 25 standardnih postelj in dve za neinvazivno ventilacijo. Ob tem najprej zmanjšujejo kapaciteto negovalnega oddelka, s čimer bodo pridobili potrebno število postelj za covidni oddelek.

V ptujski bolnišnici so glede zmanjševanja nenujnega programa pojasnili, da neakutna obravnava že deluje samo na četrtini kapacitet, kirurgija pa na polovici kapacitet. V naslednjem tednu bodo zmanjšali še nenujni program. Na navadnem oddelku trenutno zdravijo 21 covidnih bolnikov, z današnjim dnem pa bodo kapacitete povečali na 25 postelj, so pojasnili. V naslednjem tednu bodo odprli še intenzivni oddelek za covidne bolnike, na navadnem oddelku pa bi lahko sicer sprejeli do 40 bolnikov, a bo zaradi kadrovskih omejitev najverjetneje na voljo 25 postelj za covidne bolnike.

Epidemične razmere se še vedno slabšajo
Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih dveh tednih znaša 1190 (65 več kot dan prej), povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa 2138 (+71), kažejo podatki NIJZ-ja. Foto: Reuters
Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih dveh tednih znaša 1190 (65 več kot dan prej), povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa 2138 (+71), kažejo podatki NIJZ-ja. Foto: Reuters