Soavtor študije kardiolog Raphael Twerenbold pravi, da so njega in kolege raziskovalce z Univerzitetne klinike Hamburg-Eppendorf rezultati raziskave presenetili. "Presenetilo nas je, da tudi blagi covid pusti posledice na nekaterih organih. Pri prebolevnikih smo v desetih mesecih po prebolelem blagem ali srednje težkem poteku okužbe z novim koronavirusom namreč velikokrat naleteli na spremembe na srcu, pljučih in na ledvicah. Še posebej pa nas je presenetilo, da smo zelo pogosto odkrili znake zgodnje venske tromboze na nogah; kar od dva- do trikrat pogosteje kot v primerjalni skupini. Veseli pa, in to je dobra novica, da okužba ni poslabšala sposobnosti mišljenja. Prav tako se ni poslabšala kakovost življenja prebolevnikov."

Opozarjate, da se je večina sprememb na srcu, pljučih in na ledvicah, ki ste jih odkrili, pokazala v zelo majhnih odstopanjih – večinoma le v odstotku, dveh ali treh poslabšanja funkcije organa.

Črpalna moč srca se je zmanjšala za en ali največ dva odstotka, volumen pljuč je bil manjši za tri odstotke, delovanje ledvic pa se je zaradi okužbe z novim koronavirusom poslabšalo za dva odstotka. Kar se sliši zelo malo. In v resnici je tako, da prizadeti tega sploh ne zazna. Vendar; na ravni populacije pa je to, da je prizadetih tako veliko prebivalcev Nemčije in Evrope, še kako relevantno. Obsežne študije so namreč že pokazale, da tudi en do dva odstotka slabše delovanje srčne mišice na dolgi rok lahko vodi v popuščanje srca. Da si boste lažje predstavljali: to je tako, kot da bi vsak Evropejec prvega januarja tehtal 5 kg več. Seveda vsi zaradi dodatnih petih kilogramov ne bodo imeli slabše kakovosti življenja. Vemo pa, da imajo odvečni kilogrami dolgoročno lahko negativne posledice. Prav tako je z našimi podatki. Če me torej vprašate, kaj naši podatki pomenijo, vam odgovorim, da moramo za to še nekaj časa počakati. Osebe smo spremljali deset mesecev po okužbi z novim koronavirusom. Zanima pa nas, ali bomo še tudi po dveh letih odkrili enake razlike v delovanju organov ali pa se bo njihovo delovanje po tem času normaliziralo.

Profesor, kaj pomeni, da je šlo za blagi potek bolezni?

Sodelujoče v raziskavi smo vprašali, kakšne simptome so imeli med okužbo. Nihče od njih ni potreboval zdravljenja v intenzivnem oddelku; velika večina je bila obravnavana ambulantno, 10 odstotkov preiskovancev je pomoč poiskalo v bolnišnici. To ustreza trenutnemu stanju v Nemčiji – pri nas namreč 90 odstotkov okuženih s koronavirusom obravnavamo le ambulantno.

Vsaka študija ima prednosti in pomanjkljivosti. Vaša je metodološko skrbno izvedena.

Prednost te študije je še posebej v tem, kako zelo natančno smo pregledali organe. Dobro je tudi, da nismo proučevali sprememb pri tistih s hudim potekom koronavirusne bolezni. To smo storili namenoma, saj je po svetu o njih že veliko raziskav. Rekli smo si, da bomo preučili škodo po blagem poteku okužbe, ki je veliko pogostejši od hujšega.

Pomanjkljivost naše študije pa je, da ne moremo povedati, v kolikšni meri proti posledicam blagega covida ščiti cepljenje. Na to ne moremo odgovoriti, ker smo vključili le osebe, ki še niso bile cepljene – kar velja tako za tiste v kontrolni skupini kot za prebolevnike. Ko smo namreč študijo izvajali – to je bilo leta 2020 – množičnega cepljenja proti covidu še ni bilo.

Naša študija ima torej prednosti in pomanjkljivosti; s podatki ne moremo odgovoriti na prav vsa vprašanja.

Na katera vprašanja pa študija lahko odgovori?

Prav na podlagi naše študije lahko rečem, da tudi blaga okužba z novim koronavirusom SARS-CoV-2 ni nedolžna. Čeprav prebolevnik tega ne čuti, ima lahko tudi po blagem poteku poškodovane organe. To ne velja kar počez in čisto za vse, ampak povprečno gledano. Zato verjamem, da strategija, da se ne cepim, ni dobra. Ni dobro, če si rečem, da se pred omikronom ne bom zaščitil ali se bom z njim celo namerno okužil. Saj sem zdrav in mlad; imel bom le blagi covid. Če vprašate mene, je sicer verjetnost, da temu človeku ne bo treba v bolnišnico in ga okužba ne bo smrtno ogrozila, velika, vendar to ne pomeni, da njegovi organi ne bodo nepoškodovani.

Komu so vaši izsledki pri odločanju še v pomoč? Pri razrešitvi katerih dilem si z vaši študijo še lahko pomagamo?

Veliko se govori, ali in kako bi pri tistih z blagim potekom koronavirusne bolezni redčili kri. Naši podatki kažejo, da tudi pri blagem poteku lahko kar pogosto pride do venske tromboze v nogah. Še vedno sicer čakamo na rezultate študij, ali je takim pacientom smiselno predpisati zdravila za redčenje krvi; torej ne le tistim s hujšim potekom, ki se zdravijo v bolnišnici.

Kaj pa ti podatki pomenijo za posameznika, ki se okuži in zboli za koronavirusno boleznijo?

Če ste preboleli blagi covid in nimate težav, vam svetujem, naj vas v obdobju od šestih do devetih mesecev po preboleli okužbi vaš izbrani zdravnik pošlje v laboratorij na pregled krvi. S preiskavo naj preveri delovanje vašega srca in ledvic. Zato, da boste gotovi, da ni prišlo do hujših poškodb. Če pa začutite težave s pljuči, naj vas pošlje na pregled funkcije pljuč. Prav tako pa ob bolečinah v nogah svetujem, da preverite, če gre morda za trombozo.

V zadnjih dneh tudi v Nemčiji divja omikron. V torek so odkrili rekordnih 120.000 novih primerov v enem dnevu, v sredo 86.000 in v četrtek 90.000. (Pojasnilo avtorja: podatki v posnetku se razlikujejo in so le delno korektni: v posnetku gre za sedemdnevno povprečje novih primerov na določen dan.)

Pomembno je, da naše izsledke uporabimo za tehten premislek o ukrepih in o najboljši zaščiti pred omikronom. Zato ne bi govoril, da imam pred omikronom strah, pred njim imam spoštovanje. Tega potrebujemo, da bomo tudi ta val lahko prestali na vseh ravneh.

V Nemčiji je polno cepljenih več kot 60 milijonov ljudi, to je 72 odstotkov prebivalcev. Tretji oziroma poživitveni odmerek je prejelo že 37 milijonov prebivalcev.