"Prvič, odkar spremljamo odziv prebivalcev ob pojavu novega koronavirusa, je splošna zaskrbljenost padla pod 60 odstotkov in znaša zdaj 57 odstotkov. Trend kaže na hitrejše padanje kot v preteklih tednih, kar je verjetno odraz dogodkov zadnjega tedna, od bolj občutnega sproščanja ukrepov do objave rezultatov o okuženosti in prekuženosti z novim koronavirusom v Sloveniji. Ocena ukrepov za zajezitev širjenja virusa se je sicer znova zaostrila, da so ukrepi prestrogi, ocenjuje 39 odstotkov vprašanih, potem ko je zadnji konec tedna ta delež že padel na 30 odstotkov. Povišanje tega deleža pripisujemo soočenju z uporabo nekaterih sproščenih storitev v novih razmerah, morda pa na dvig tega deleža vpliva tudi presoja rezultatov prej omenjene raziskave, ki kaže na razmeroma nizek delež razširitve virusa po državi," so zapisali v Valiconu.

"Velika večina anketirancev v tokratni meritvi, skoraj 90 odstotkov vseh vprašanih, odobrava odpiranja lokalov in storitev, toda k uporabi pristopajo precej zadržano. Slaba petina (19 odstotkov) je "komaj čakala" na odprtje in je vsaj eno od ponovno odprtih storitev tudi že uporabila v preteklih dneh. Mnogo več je zadržanih – skoraj dve petini vprašanih (39 odstotkov) pravi, da sicer odobravajo odpiranja, da pa bodo z uporabo počakali še vsaj do prihodnjega tedna. Slaba tretjina (31 odstotkov) odprtja prav tako odobrava, a ima pri tem občutek, da se stvari odpirajo brez pravega načrta. Da bi to lahko vodilo k drugemu valu okužb in da zato temu nasprotujejo, pravijo le trije odstotki vprašanih," še ugotavljajo v Valiconu.

Aragon: Manj strahu pred okužbo

Manj zaskrbljenosti med Slovenci je ugotovila zadnja vseslovenska raziskava, ki jo od začetka epidemije izvaja agencija Aragon.

V prvem tednu maja je bilo glede epidemije zaskrbljenih 27 odstotkov Slovencev. V zadnjem tednu marca je bilo zaskrbljenih 51 odstotkov, v drugem tednu aprila 37 in v tretjem tednu aprila 32 odstotkov.

Manjša se tudi dojemanje resnosti razširjenosti koronavirusne bolezni v Sloveniji. V prvem tednu maja razširjenost covida-19 kot resno ocenjuje 27 odstotkov Slovencev. V zadnjem tednu marca je stanje kot resno ocenjevalo 73 odstotkov Slovencev, v drugem tednu aprila 45 in v tretjem tednu aprila 32 odstotkov.

Kot kaže raziskava covid-19 Insight, se posledično manjša tudi strah pred okužbo. V zadnjem tednu marca je bilo okužbe zelo strah 44 odstotkov Slovencev, v drugem tednu aprila 35, v tretjem tednu aprila 27, v prvem tednu maja pa je okužbe zelo strah še 26 odstotkov Slovencev.

Mediana: Visoko pričakovanje svetovnih in lokalnih sprememb

Pričakovanja lokalnih in svetovnih sprememb po koncu epidemije novega koronavirusa so med Slovenci visoka, hkrati pa so pričakovanja glede svetovnih sprememb višja kot glede sprememb doma. To ugotavlja raziskava Mediane o tem, kakšne spremembe v prihodnosti na lokalni in svetovni ravni pričakujejo prebivalci Slovenije, Hrvaške in Srbije.

Raziskava je pokazala tudi precejšnje razlike v pričakovanjih med državami, pa tudi med pričakovanji sprememb na lokalni in globalni ravni na splošno. Prebivalci Slovenije po koncu epidemije v lastni državi v večji meri pričakujejo rast spletne trgovine (55 odstotkov), večji pomen javnega zdravstva (50 odstotkov) in osredotočanje države na samozadostnost (48 odstotkov).

Več kot tretjina vprašanih meni, da bo verjetno oziroma zelo verjetno več pozornosti namenjene skrbi za ranljive skupine in da bodo delodajalci spodbujali delo na daljavo. Na drugi strani prebivalci Slovenije v manjši meri pričakujejo zmanjšanje mednarodne trgovine in si ne obetajo prehoda na alternativne načine industrijske proizvodnje.

Vprašanim se bistveno verjetnejše zdijo spremembe tako na svetovni kot na lokalni ravni. V Sloveniji raziskava največji razkorak med obema ravnema kaže pri verjetnosti za ustvarjanje novih poklicev, prehodu na alternativne načine proizvodnje in rasti spletne trgovine.

Kaj menijo na Hrvaškem in v Srbiji?

Nekoliko drugačna je slika na Hrvaškem in v Srbiji. V primerjavi s Slovenijo vprašani v Srbiji v manjši meri napovedujejo rast spletne trgovine (42 odstotkov), v manjši meri pa se v obeh državah strinjajo tudi, da bo javno zdravstvo pridobilo pomen, da se bodo države osredotočale na samozadostnost, posvečale več pozornosti ranljivim skupinam in da bodo delodajalci spodbujali delo na daljavo.

Še posebej veliko razliko med napovedmi verjetnosti sprememb med prebivalci Slovenije in prebivalci Hrvaške in Srbije je opaziti pri trditvah, da se bodo njihove države osredotočale na samozadostnost, da bodo spodbujale delo na daljavo in pri verjetnosti prehoda na izobraževanje po spletu.

Opravljena raziskava tako na splošno ugotavlja, da so prebivalci Slovenije torej tisti, ki se jim spremembe na lokalni ravni na večini področij zdijo najverjetnejše, medtem ko prebivalci Hrvaške in Srbije v večji meri pričakujejo ohranjanje sedanjega stanja, so sporočili iz Mediane, ki je raziskavo v vseh treh državah na reprezentativnem vzorcu izvedla sredi aprila z metodo spletnega anketiranja.

Raziskave Mediane, Aragona in Valicona

Mediana Adria je raziskavo izvedla med 10 in 14. aprilom z metodo spletnega anketiranja (CAWI). V raziskavi so sodelovali 503 prebivalci Slovenije v starosti 15–75 let. Na Hrvaškem je sodelovalo 506 prebivalcev Hrvaške, starejših od 18 let, v Srbiji pa 526 prebivalcev Srbije v starosti 18+. Vzorec je za vse države reprezentativen po spolu, starosti in regiji.

Aragon je spletno anketo naredil med 1. in 4. majem na vzorcu 1508 ljudi, starih med 15 in 75 let. V raziskavo so vključili člane spletnega panela Plusplet, ki po demografskih parametrih odraža značilnosti slovenske populacije, so sporočili iz tržnoraziskovalne agencije.

Raziskava #Novanormalnost družbe Valicon se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si, ki je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja. Raziskava je potekala od 5. do 7. maja 2020, sodelovala sta 502 anketiranca.