Upad miselnih sposobnosti pa lahko doleti tudi tiste, ki so preboleli blago obliko covida, opozarjajo zdravniki.

Težave s pozornostjo, pozabljivost, motnje spanja, večja možnost za demenco. To so posledice, ki jih pri bolnikih lahko pušča covid – največkrat pri tistih, ki so se zdravili na oddelku intenzivne terapije z mehanskim predihavanjem.

"Imeli so kognitivni upad, ki je bil primerljiv z upadom, ki bi ga sicer ljudje doživeli v desetih letih. Na neki način so raziskave pokazale, da je ta bolezen bolnike postarala za deset let," pravi klinična psihologinja Ana Ožura Brečko iz službe za nevrorehabilitacijo z nevrološke klinike.

Tudi nekateri bolniki, ki niso imeli hujšega poteka bolezni, se spopadajo z upadom miselnih sposobnosti. "Težje so reševali težave, težje načrtovali, težje nadzorovali svoje dejavnosti," razlaga Brečkova.

Raziskovalci vzroke za te težave še ugotavljajo. Eden izmed njih so poškodbe ožilja, drugi vzrok pa so posledice samih posegov med zdravljenjem. Bolezen pa, kot kaže, poveča tudi verjetnost za nastanek nekaterih nevrodegenerativnih obolenj. "Najverjetneje se poveča verjetnost, da bo ta oseba pozneje zbolela za neko obliko demence, konkretno za Alzheimerjevo boleznijo," še meni Brečkova.

Nekateri bolniki zaradi blažjih ali hujših zapletov, potem ko so preboleli covid, poiščejo pomoč tudi na urgenci. "Tukaj so predvsem zapleti, kot so tromboze, pljučne embolije, zapleti po prebolelih pljučnicah, zmanjšana vitalna kapaciteta in težave z dihanjem," pojasnjuje generalni direktor UKC-ja Ljubljana Janez Poklukar.

Zaradi takih težav pomoč na urgenci poišče kar od 10 do 20 odstotkov bolnikov, ki so covid preboleli.