Število aktivnih okužb v državi upada. Foto: BoBo
Število aktivnih okužb v državi upada. Foto: BoBo
Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

V bolnišnicah se po podatkih vlade zdravi 1140 bolnikov, kar je 20 več kot dan prej, 285 ali eden več kot dan prej jih potrebuje intenzivno nego. Najmlajši covidni bolnik v bolnišnici je star 26 let, najmlajši bolnik, ki potrebuje intenzivno nego, pa 31 let, kažejo podatki vlade. Umrlo je 23 bolnikov.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 39.165 aktivnih okužb, kar je 881 manj kot dan prej. Povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh je bilo v soboto 2369, kar je 109 manj kot dan prej in več kot 700 manj kot prejšnjo soboto. Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev Slovenije v zadnjih 14 dneh pa se je glede na dan prej zmanjšalo za 43, na 1858.

V soboto so opravili tudi 47.221 hitrih antigenskih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi.

V soboto je umrlo 23 bolnikov. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše
V soboto je umrlo 23 bolnikov. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše

Število novopotrjenih okužb je bilo v soboto nižje kot v petek, ko so jih potrdili 2224, in tudi nižje kot prejšnjo soboto, ko so pri nas potrdili 2245 okužb.

Z vsemi odmerki cepljenih 75 odstotkov starejših od 50 let

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade cepljenih 1.229.116 ljudi, kar je 58 odstotkov prebivalstva. Delež cepljenih z enim odmerkom je med starejšimi od 18 let 69 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 79 odstotkov.

Z vsemi potrebnimi odmerki je cepljenih 1.146.403 ljudi oz. 54 odstotkov populacije, med njimi je cepljenih 64 odstotkov starejših od 18 let in 75 odstotkov starejših od 50 let.

S poživitvenim odmerkom je bilo doslej cepljenih 284.685 ljudi, kažejo podatki vlade.

Različice omikron pri nas še ni

Veliko neznank predstavlja nova različica virusa omikron, saj ni znano, ali je ta oblika ob svojih mutacijah bolj kužna od delte ali ne. V Sloveniji po podatkih NIJZ-ja vsaj za zdaj še nismo odkrili nove različice virusa, ga pa odkrivajo v sosednjih državah, tako da je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bo kak primer odkrit tudi pri nas, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanc.

Kot pravi direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik, smo v Sloveniji pripravljeni, kar dokazuje tudi to, da smo vse različice zaznali zelo zgodaj. "Ocenjujemo, da v Sloveniji naredimo dovolj veliko število sekvenc, da ga nismo zgrešili," je povedala.

Janez Tomažič z infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana. Foto: MMC RTV SLO
Janez Tomažič z infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana. Foto: MMC RTV SLO

"Ne pričakujemo, da pri omikronu cepiva ne bi delovala"

Janez Tomažič z infekcijske klinike domneva, da je ta nova različica virusa nastala pri eni sami osebi. "Najverjetneje pri osebi s hudo imunsko motnjo, ki ni mogla obvladovati virusa in se je ta selekcijsko spreminjal, mutiral in dosegel to stopnjo," je povedal.

Njeno širjenje pa je odvisno predvsem od tega, kako učinkovita bodo cepiva. Ta so bila razvita na podlagi wuhanske različice, zato so sicer manj učinkovita, niso pa povsem neučinkovita. Zato Tomažič meni: "Ne pričakujemo, da pri omikronski različici cepiva ne bi delovala".

Bi pa lahko imeli težave pri zdravilih, ki jih trenutno uporabljamo za zdravljene covida, na primer pri regeneronu. Ta vsebuje učinkovita monoklonska protitelesa, ki so kot laser specifično usmerjena proti proteinu S.

Novo cepivo v 100 dneh

Rezultati o sposobnosti nevtralizacije virusa s serumom cepljenih ali prebolevnikov bodo najbrž dostopni že v roku enega, dveh tednov, pa meni Roman Jerala s Kemijskega inštituta. "Adaptacija mRNA-cepiva z majhno razliko je izjemno hitra, v nekaj tednih lahko dobijo nove kandidate za cepiva, nekaj časa traja, da jih pripravijo. Tako so v podjetju BioNTech napovedovali, da lahko v 100 dneh pridejo s cepivi," je izpostavil.

Pri tem pa opozarja, da bo ozko grlo proizvodnja nove oblike cepiva. Po oceni Jerale bo potrebno vsaj pol leta, da se pripravi dovolj cepiva za najranljivejše.

Pri podjetju BioNTech, ki proizvaja cepivo, pravijo, da bi novo različico cepiva lahko pripravili v približno 100 dneh. Foto: Reuters
Pri podjetju BioNTech, ki proizvaja cepivo, pravijo, da bi novo različico cepiva lahko pripravili v približno 100 dneh. Foto: Reuters

Kakšna je povprečna zdravstvena pismenost v Sloveniji?

Ob razvoju epidemije je na spletu dostopnih veliko informacij, ki obravnavajo zdravstvene teme, kot so zdravljenje, preventivni ukrepi, aktualni statistični podatki, priporočila, učinkovitost cepiv in podobno. A številni ljudje imajo težave pri njihovem razumevanju. V Sloveniji je tak skoraj vsak drugi prebivalec. Le 14 odstotkov anketirancev odlično razume informacije, povezane z zdravstvom, tretjina pa ima zadostno pismenost. To je ključno spoznanje prve nacionalne raziskave o zdravstveni pismenosti pri nas, ki jo je lani izvedel NIJZ. Zdravstvena pismenost pomeni, da človek najde, razume ter zna oceniti in presoditi zdravstvene informacije.

Lažne novice na družbenih omrežjih razpihujejo teorije zarote in z njimi strah med ljudi. Foto: Pixabay
Lažne novice na družbenih omrežjih razpihujejo teorije zarote in z njimi strah med ljudi. Foto: Pixabay

V raziskavi, narejeni pred dostopnostjo cepiva proti covidu, so Slovenci večinoma izkazovali pozitiven odnos glede varnosti in učinkovitosti cepljenja, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec. Razumejo ga kot pomemben dejavnik pri preprečevanju širjenja določenih resnih bolezni. Kljub temu nekateri še vedno verjamejo v mite, je za Radio Slovenija pojasnila predstavnica NIJZ-ja Sanja Vrbovšek. "Približno tretjina jih meni, da cepiva preobremenijo imunski sistem, da lahko povzročijo bolezen in da pogosto lahko povzročijo resne neželene učinke," je povedala.

Informacije iščejo in jih bolje razumejo osebe, ki so v vlogi pacienta. Zdrave zdravstvene teme jih manj zanimajo. To je v okviru pandemije pomembna informacija. Prav tako to, da je zaupanje v uradne vire rekordno nizko. Mitja Vrdelja, NIJZ: "Kaže, da imajo prebivalci velike težave z informacijami, ki jih dobijo iz množičnih medijev, kar 40 odstotkov jih meni, da imajo težave s presojanjem, ali so informacije iz medijev zanesljive."

Lažne novice razpihujejo teorije zarot

Pomembno vlogo pri nezaupanju imajo lažne novice. V zadnjem letu je bilo veliko storjenega že s tem, ko so nekatera družbena omrežja začela brisati neresnične informacije, pravi mlada raziskovalka na Univerzi v Montrealu Urška Košir. Ključno vlogo pri zaupanju kroničnih bolnikov v cepivo igra izkušnja njihovih vrstnikov. "Ljudi je še vedno strah in ne vedo, ali je cepivo primerno zanje. Videli smo, da ko so bili sobolniki med seboj spodbujajoči, je to privedlo do večjega zaupanja," je dejala raziskovalka.

Zdravstvena pismenost s starostjo upada. Poleg tega so slabše pismeni manj izobraženi prebivalci in tisti z nižjimi prihodki.