Več članic EU-ja, med njimi Slovenija, je na pobudo Poljske Evropski komisiji že poleti poslalo pismo, v katerem so opozorile na vprašanje presežkov cepiva proti covidu-19 in potrebo po boljšem upravljanju javnih sredstev.

Sredi oktobra je deset članic, med njimi Slovenija, znova pisalo komisiji, pri čemer so opozorile, da prelaganje dobav in daljši roki uporabe ne rešujejo problema, ampak zgolj prelagajo neizogibno, tj. uničenje cepiv. Zdravstveni ministri so v pismu pozvali k takojšnjemu ukrepanju, da bi zmanjšali finančne izgube, ki jih prinaša uničevanje cepiv, ter k dopolnitvi pogodb o nakupu cepiv.

Komisarka za zdravje Stela Kiriakides je v odgovoru poudarila, da so dosedanji pogovori s proizvajalci obrodili sadove, in zagotovila, da jih bodo nadaljevali, da bi našli rešitve za preostala odprta vprašanja. S potekom pogovorov jih bo seznanila na zasedanju zdravstvenih ministrov čez en mesec.

Podjetje Pfizer je sicer v pogovorih z EU-jem ponudilo, da bi cepivo skladiščili v Nemčiji, po potrebi pa bi lahko dobavo tudi odložili, je dejal minister.

"Dogovora med Evropsko unijo in Pfizerjem še ni, še vedno se intenzivno prizadevajo za to oziroma pogovarjajo o tem," je pojasnil in dodal, da bo še nekaj časa trajalo, da bi dosegli dogovor.

Glede presežkov cepiva proti covidu v Sloveniji je težava predvsem leto 2023. Cepiva bo sicer manj, če bo dobava zamaknjena, obenem pa bo Slovenija verjetno sprejela možnost, da bi podjetje Pfizer, ki je cepivo razvilo skupaj z nemškim podjetjem BioNTech, to skladiščilo v Nemčiji.

Slovenija bo kljub vsemu nekaj cepiva morala tudi uničiti, saj nima dovolj prostora. Koliko odmerkov bodo uničili, še ni znano, je dejal minister. Z dobavitelji se pogovarjajo tudi o tem, da bi namesto prvotnih različic cepiva dobavili cepiva, prilagojena novim različicam novega koronavirusa. Vendar pa je naročilo osnovnih cepiv bistveno večje od naročila novejših, je dejal in ob tem poudaril, da donacije cepiva niso mogoče, saj ga tretje države ne sprejemajo več.

Vzpostavitev evropske zbirke zdravstvenih podatkov

Ena od osrednjih tem pogovora med komisarko Kiriakides in ministrom je bila sicer digitalizacija zdravstva, o čemer je govoril tudi z evropsko komisarko za kohezijo Eliso Ferreira.

Kot je povedal Bešič Loredan, Slovenija podpira vzpostavitev evropske zbirke zdravstvenih podatkov. Zbirko bi glede na maja predstavljeni predlog Bruslja sestavljala dva stebra, eden bi bil namenjen državljanom za dostop do podatkov, drugi pa raziskovalcem in oblikovalcem javnih politik. V t. i. evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru pilotno že sodeluje nekaj članic EU-ja.

"V naši državi imamo težave s stopnjo digitalizacije in s tem, kaj bi bilo treba narediti, da postanemo del tega. Ampak v Sloveniji je digitalizacija zdravstva na prvem mestu, in takoj ko bo tehnično mogoče, bomo seveda v ta prostor tudi vstopili," je pojasnil.

V Bruslju je tako predstavil potek priprave projekta digitalizacije slovenskega zdravstva, ki ga financira EU in ga bodo predvidoma javnosti predstavili januarja.

Minister Danijel Bešič Loredan se je sicer med dvodnevnim obiskom v Bruslju sestal tudi z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem, s katerim sta govorila o pomoči Ukrajini. Srečal pa se je tudi s slovenskimi evroposlanci.

5000 odmerkov zdravila za zdravljenje covida-19

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je Pfizerju oddal naročilo za dobavo 5040 terapevtskih odmerkov zdravila paxlovid za zdravljenje covida-19. Vrednost naročila je 3,35 milijona evrov.

NIJZ je k oddaji ponudbe povabil edinega ponudnika z dovoljenjem za promet zdravila paxlovid, ki je ponudbo tudi oddal.

Pri zdravilu gre za kombinacijo dveh protivirusnih zdravil. Prvo zavira razmnoževanje virusa, drugo pa preprečuje, da bi se prvo prehitro razgradilo v telesu, in tako okrepi njegovo delovanje.

Zdravilo, ki je namenjeno preprečevanju bolnišničnega zdravljenja, je namenjeno predvsem starejšim od 60 let in bolnikom s tveganjem za hujši potek covida-19.

Potrjenih 1153 okužb

V ponedeljek je bilo opravljenih 897 PCR-testov in 5637 hitrih antigenskih testov, s katerimi so potrdili 1153 okužb z novim koronavirusom. V bolnišnicah se zdravi 183 bolnikov, od tega 61 zaradi covida. Umrli so trije bolniki.

Po podatkih ministrstva za zdravje se v bolnišnicah zdravi 183 ljudi, od tega na navadnih oddelkih 61 zaradi covida in 106 s covidom. Na intenzivni negi zdravijo 16 okuženih, večino (14) zaradi covida.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 754, število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pa je 525 oziroma 43 manj kot dan prej, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

V državi je sicer 11.060 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom, ocenjuje NIJZ.