V Madridu je potekal protest avtomobilistov in motoristov. Foto: Reuters
V Madridu je potekal protest avtomobilistov in motoristov. Foto: Reuters

Španija je z več kot 230.000 primeri okužbe z novim koronavirusom in več kot 28.000 smrtnimi žrtvami ena najhuje prizadetih držav. Sredi marca je vlada razglasila izredne razmere, ki so jih ta teden podaljšali do vključno 6. junija.

V okviru izrednih razmer so v državi strogo omejili gibanje, ki so ga ponekod začeli sproščati šele konec aprila. V najhuje prizadetih Madridu in Barceloni še zmeraj veljajo strožji ukrepi. V ponedeljek naj bi tudi tam dovolili zbiranje do deset ljudi.

Na ulicah španske prestolnice se je na poziv skrajno desne parlamentarne stranke Vox danes zbrala množica protestnikov.

V Madridu na protestu več sto avtomobilov
Večinoma so se vozili z avtomobili, iz katerih so vihteli španske zastave in vzklikali "svoboda!". Našteli so več sto avtomobilov in motorjev, številni pa so prišli tudi peš.

Na čelu protestov je vozil odprti avtobus z vodjo skrajno desne stranke Vox Santiagom Abascalom in njegovimi strankarskimi kolegi. Med protestom so na radiu EsRadio neposredno prenašali Abascalov govor, v katerem je dejal, da je "vlada neposredno odgovorna za najslabše mogoče upravljanje krize po vsem planetu".

O protestih med drugim poročajo iz Barcelone, Seville, Valencie in Malage. Gre za prve organizirane proteste od začetka epidemije. Prejšnji teden so prebivalci premožne madridske soseske Salamanca nezadovoljstvo pokazali s tolčenjem po posodah.

Protestniki zahtevajo odstop Sancheza in Iglesiasa

Med protestniki so številni privržence skrajno desne stranke Vox, ki je pozvala k protestom. Foto: Reuters
Med protestniki so številni privržence skrajno desne stranke Vox, ki je pozvala k protestom. Foto: Reuters

Protestniki zahtevajo odstop premierja Pedra Sancheza in njegovega namestnika Pabla Iglesiasa, vodje koalicijske stranke Podemos. Protestniki so jezni zaradi omejevalnih ukrepov in škode, ki so jih povzročili gospodarstvu in delovnim mestom.

Stranka Vox manjšinski vladi očita, da s strogimi pravili za zajezitev novega koronavirusa špansko gospodarstvo pelje v prepad in da nezakonito omejuje svoboščine državljanov.

Največja opozicijska stranka, Ljudska stranka (PP), prav tako vladi očita neustrezen odziv na epidemije. Mirne protivladne proteste so podprli, njihovih predstavnikov pa na protestnih ni bilo.

Tuji turisti v Španijo julija
Španski premier Pedro Sanchez je še pred protesti sporočil, da bodo tuji turisti "pod varnostnimi pogoji" lahko v Španiji vstopili julija. Pozno popoldne je pričakovan premierjev govor v neposrednem televizijskem prenosu.

Italija: Po vsej državi upadanje okužb, tudi v Lombardiji

Italijanski minister za zdravje Roberto Speranza je pozdravil upadanje števila okužb z novim koronavirusom v Italiji. Število okužb kaže, da se je Italija dobro odzvala na prvo sproščanje ukrepov za zajezitev virusa 4. maja.

"Tekma še ni končana, še naprej moramo biti previdni," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA opozoril minister za zdravje.

Upada tudi dnevno število smrtnih žrtev. V zadnjih 24 urah so potrdili 119 smrti, dan prej 130. Skupno je v Italiji od začetka epidemij pred tremi meseci zaradi covida-19 umrlo 32.735 ljudi.

V Italiji je trenutno z novim koronavirusom okuženih 57.752 ljudi. V italijanskih bolnišnicah se zaradi covida-19 trenutno zdravi 8695 bolnikov, od tega na oddelkih intenzivne nege 572. V domači izolaciji je še vedno 48.485 ljudi.

Italijanski inštitut za javno zdravje poroča o upadanju okužb po vsej državi, tudi v najhuje prizadeti deželi Lombardija. "V Lombardiji zaznavamo znatno upadanje primerov okužb," je dejal vodja inštituta Silvio Brusaferro.

Ljudje sproščeno preživljajo čas v milanskem parku. Foto: EPA
Ljudje sproščeno preživljajo čas v milanskem parku. Foto: EPA

Predsednik Lombardije Attilio Fontana je ob tem povedal, da stopnja širjenja okužbe v deželi znaša samo še 0,51 odstotka. Tveganje za prenos okužbe so tako znižali z zmernega na nizko. Tudi on je poudaril, da novi koronavirus še ni premagan in da je treba upoštevati preventivne ukrepe.

Oblasti so zato tudi poostrile nadzor nad upoštevanjem pravil glede zbiranja na javnih krajih. V Rimu je na ulicah okoli tisoč policistov, da bi preprečevali zbiranje pred lokali. V petek zvečer je policija izvajala tudi nadzor v priljubljeni milanski četrti z lokali, kjer se radi zbirajo mladi.

V večjih italijanskih mestih so namreč vse bolj zaskrbljeni, da bi se zaradi zbiranja ljudi ob lepem vremenu s poletnimi temperaturami znova okrepilo širjenje okužb.

Se pa medtem v Italiji začenja tudi kopalna sezona. Med drugim so se odprle plaže v deželi Emilija – Romanja, kjer sta tudi sloviti plaži v Riminiju in Riccioneju. Prve kopalce lahko sprejmejo tudi na plažah v Toskani in Kampanji. Tam je za en senčnik namenjenih deset kvadratnih metrov, ljudje pa morajo ob prihodu na plažo in odhodu z nje nositi zaščitno masko. Prostor na plaži morajo predhodno rezervirati.

Grške oblasti so sredi tedna napovedale, da se bo nova turistična sezona v državi začela 15. junija. Foto: Reuters
Grške oblasti so sredi tedna napovedale, da se bo nova turistična sezona v državi začela 15. junija. Foto: Reuters

Grčija počasi zaganja turizem

V Grčiji medtem postopoma zaganjajo svojo turistično industrijo in prometno omrežje. Od ponedeljka bodo lahko s celine na otoke v Egejskem in Jonskem morju znova potovali vsi, ki niso v karanteni zaradi novega koronavirusa.

V Grčiji bodo trajekti, ki povezujejo celino z otoki, lahko zgolj polovično zasedeni. Kabine si bodo lahko delili zgolj družinski člani ali pari.

Tako bodo v Grčiji znova zagnali trajektni promet, ki so ga lahko za pot na otoke od 16. marca zaradi pandemije novega koronavirusa uporabljali zgolj tisti s stalnim prebivališčem na otokih. Tam so sicer po poročanju grške javne radiotelevizije ERT zaznali bolj malo primerov okužbe z novim koronavirusom.

Na seznamu držav, katerih turisti lahko obiščejo Grčijo, ni Slovenije

Grške oblasti so sredi tedna napovedale, da se bo nova turistična sezona v državi začela 15. junija. Takrat bodo predvidoma prva letala iz tujine pristala na atenskem letališču. 1. julija bodo vzpostavili tudi letalske povezave med regionalnimi letališči in tujino.

V sklopu te prve faze odpiranja mej 15. junija bodo v Grčijo lahko pripotovali državljani držav, za katere oblasti menijo, da so se z virusom uspešno spopadli. Med njimi pa ni Slovenije.

Te države so Ciper, Izrael, Nemčija, Kitajska, Avstralija, Japonska, Danska, Avstrija, Bolgarija, Srbija, Romunija, Albanija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška in Norveška.

Medtem je tudi Ciper objavil seznam 19 držav, katerih državljani bodo lahko od 9. junija z letalom pripotovali v državo. Na tem seznamu pa je tudi Slovenija. Slovenski turisti bodo od 9. junija lahko v državo vstopili z največ tri dni starim zdravniškim potrdilom, da niso okuženi z novim koronavirusom. Od 20. junija to potrdilo ne bo več potrebno.

Francija z recipročno karanteno za Britance in Špance

Francija bo za potnike iz Velike Britanije in Španije uvedla 14-dnevno obvezno karanteno. V Parizu so se za ukrep odločili kot odgovor na ukrepe omenjenih držav.

Obvezna karantena bo veljala tudi za potnike iz drugih evropskih držav, kjer so oblasti uvedle enostransko 14-dnevno karanteno.

Na francoskem notranjem ministrstvu so še dodali, da bo za vse letalske potnike, ki prihajajo iz Španije, ta ukrep začel veljati v ponedeljek. Za potnike iz Velike Britanije bo ta začel veljati, ko bo obvezna 14-dnevna karantena začela veljati tudi na Otoku. Po napovedih iz Londona naj bi obvezna 14-dnevna karantena za skoraj vse, ki bodo prispeli v Veliko Britanijo, začela veljati 8. junija.

Nedavno odločitev britanskih oblasti o obvezni karanteni za potnike iz tujine so v Franciji označili za nepričakovano. Še pred dvema tednoma sta se britanski premier Boris Johnson in francoski predsednik Emmanuel Macron v telefonskem pogovoru strinjala, da se bosta državi dogovorili o morebitnih omejitvah, ki naj bi veljale na francosko-britanski meji.

Angela Merkel zagovarja ukrepe, a razume jezo ljudi

Nemška kanclerka Angela Merkel se je v nagovoru ob dnevu ustave znova postavila v bran omejitvenim ukrepom za zajezitev novega koronavirusa, vendar je poudarila, da razume zaskrbljenost državljanov. Tudi v Nemčiji ob koncih tedna namreč potekajo protesti proti ukrepom.

Ukrepi morajo po njenih besedah veljati najkrajši mogoč čas in biti sorazmerni. "Vendar so bili nujni in to smo vedno utemeljili, saj se počutimo odgovorne za dostojanstvo ljudi, kot to navaja prvi člen naše ustave," je dejala nemška kanclerka in dodala, da to vključuje tudi preprečitev tega, da bi bil zdravstveni sistem preobremenjen, kar je Nemčiji uspelo.

Izrazila je zadovoljstvo, da razmere glede novega koronavirusa Nemčiji omogočajo sproščanje ukrepov. Doslej so potrdili več kot 177.000 primerov okužbe z novim koronavirusom in skoraj 8200 smrtnih žrtev covida-19, kaže izračun nemške tiskovne agencije DPA.

Nemška kanclerka je še poudarila, da pandemija koronavirusa predstavlja poseben izziv za nemško družbo, morda največjega v 71 letih od ustanovitve Nemčije. 23. maja 1949 je bil namreč v Bonnu podpisan temeljni zakon Zvezne republike Nemčije, ki je danes nemška ustava.