Foto: Reuters
Foto: Reuters

"Ne želimo maščevanja, želimo pravico," je dejal 31-letni Stefano Fusco, ki je na Facebooku oblikoval skupino ljudi s podobno izkušnjo, kot je bila njegova, potem ko je njegov dedek zaradi covida-19 umrl marca v domu za starejše.

Za vložitev tožbe v Bergamu so se odločili, ker je "mesto postalo simbol te tragedije", čeprav tožniki prihajajo iz vse države.

Tožilci Bergama vodijo obsežno preiskavo smrti zaradi covida-19. Tamkajšnje družine za veliko število mrtvih krivijo zamude pri vzpostavitvi rdečih območij, pa tudi leta zmanjševanja proračuna za zdravstvo v severni deželi Lombardija.

Ena od tožnic, 39-letna Cristina Longhini je v epidemiji izgubila 65-letnega očeta. Kot je dejala, ga na urgenci sprva niso hoteli sprejeti, čeprav je bil zelo bolan, češ da bi moral imeti težave z dihanjem. Ko so ga enkrat odpeljali v bolnišnico za bolnike s covidom-19 v Bergamu, pa ni bilo na voljo postelje na intenzivnem oddelku. Poiskali naj bi jo sami drugje, a je žal niso našli. Nato pa so jih pozabili poklicati, ko je umrl, po njegovi smrti so ji njegovo osebno lastnino izročili kar v vreči za smeti, v kateri so bila tudi njegova okrvavljena oblačila, ki so bila kužna.

Ker so bila pokopališča preveč polna, so krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki z več deset drugimi odpeljali vojaški tovornjaki. Kje je njegovo truplo, so izvedeli šele, ko so prejeli račun za upepelitev iz kraja kakih 200 kilometrov daleč. Tožbo je vložila, ker menijo, da ravnanje oblasti ni bilo ustrezno. "Nihče ni prevzel odgovornosti in nihče se ni opravičil," je poudarila.

V Franciji preiskava zaradi spopadanja s pandemijo

Medtem pa je v Franciji po številnih pritožbah sindikatov in posameznikov pariški glavni tožilec sporočil, da je sprožil preiskavo državnega spopadanja s pandemijo covida-19.

V Franciji bodo preiskovali odziv oblasti na pandemijo. Foto: Reuters
V Franciji bodo preiskovali odziv oblasti na pandemijo. Foto: Reuters

Tožilec Remy Heitz je dejal, da bi lahko obtožbe vključevale ogrožanje življenja drugih, nenamerni uboj, opustitev pomoči ljudem v nevarnosti in namerno vzdržanost pri spopadanju z grožnjo. Dodal je, da namen preiskave ne bo "dodelitev politične ali administrative krivde", pač pa "razkrivanje morebitnih kaznivih dejanj" državnih odločevalcev.

Heitz je dejal, da so bila kazniva dejanja, če so bila storjena, nenamerna, pri čemer je poudaril, da je to zgolj hipoteza.

V skladu s francosko zakonodajo ima predsednik države Emmanuel Macron imuniteto pred pregonom in ne more biti kaznovan.

Na drugi strani so lahko posamezni ministri kaznovani, kar pa lahko stori le Sodišče republike, ustanovljeno za sojenje v primerih ravnanj ministrov.

Urad tožilca je prejel več kot 60 pritožb, tudi na račun domnevnih neuvajanj protivirusne zaščite na delovnih mestih in neizvajanja množičnega testiranja.

Preiskava se ne bo ukvarjala s pritožbami glede spopadanja z novim koronavirusom v zasebnih domovih za starostnike.

V Franciji je zaradi covida-19 umrlo več kot 29.000 ljudi, kar je tretje najvišje število v Evropi, po Združenem kraljestvu in Italiji.

Poziv k boljši pripravi na nov izbruh

Medtem sta Macron in nemška kanclerka Angela Merkel skupaj z voditelji Španije, Belgije, Poljske in Danske pozvala k boljši pripravi na morebitno novo pandemijo. Zavzeli so se za skupno spopadanje s pomanjkanjem zaščitne opreme in bolj poenotenim zbiranjem podatkov o pandemiji.

Kaotičen odgovor na novi koronavirus kaže na potrebo po skupnem pristopu na ravni EU-ja, še posebej v primeru drugega vala pandemije covida-19, so voditelji zapisali v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Priložili so tudi dokument s predlogi.

Posebno pozornost voditelji šestih članic Unije posvečajo pomanjkanju zaščitne opreme. Bruselj so pozvali k preučitvi skupnega naročanja in boljšega sodelovanja pri kritičnih zalogah. Zavzeli so se za diverzifikacijo nabavnih verig. "To vključuje iskanje novih trgovinskih partnerjev s ciljem zmanjšanja odvisnosti držav EU-ja od posameznih dobaviteljev," so poudarili. To je poziv k temu, da se članice Unije ne bi več preveč zanašale na Indijo in Kitajsko.

Države članice EU-ja so se na pandemijo koronavirusne bolezni 19 na začetku odzvale zelo neenotno. Ukrepale so predvsem na nacionalni ravni, zapirale so meje in kopičile zaloge medicinske opreme. Pozneje se je vendarle pokazala solidarnost med posameznimi državami.

V 11 evropskih državah preprečili 3,1 milijona smrti

Evropo je pandemija najhuje prizadela. Umrlo je skoraj 185.000 ljudi od več kot 407.000, kolikor jih je umrlo po vsem svetu. Potrjene okužbe so narasle na več kot sedem milijonov.

Države po svetu so z namenom zajezitve širjenja novega koronavirusa sprejele bolj ali manj ostre omejitve, glede na študijo londonskega Imperial Collegea pa so samo v 11 evropskih državah s temi ukrepi preprečili smrt 3,1 milijona ljudi.

Združeno kraljestvo: Preklicali vrnitev otrok v osnovne šole

Britanska vlada je preklicala odločitev o vrnitvi otrok v osnovne šole pred septembrom. Vlada je namreč načrtovala, da se otroci, stari od pet do 11 let, pred poletnimi počitnicami vrnejo v šolo za štiri tedne.

Združeno kraljestvo ima več kot 50.000 žrtev covida-19. Po številu žrtev je ta država druga na svetu za ZDA, kjer je mrtvih okoli 110.000.

Medtem so Francija, Italija in Nemčija šole odprle že prejšnji mesec.

V Severni Makedoniji 125 novih okužb

Medtem pa se razmere še ne umirjajo v Severni Makedoniji, kjer so v zadnjih 24 urah potrdili še 125 primerov okužb z novim koronavirusom, je sporočil minister za zdravje Venko Filipče.

Skupno število potrjenih okužb v državi je s tem doseglo 3364, umrlo je 164 ljudi. Zaradi hitrega porasta števila okužb je pretekli konec tedna veljala podaljšana policijska ura. Profesor s skopske univerze Nenad Marković je dejal, da je povečanje števila okužb posledica nediscipline ljudi ter nespoštovanja priporočil in ukrepov oblasti med muslimanskim postnim mesecem ramazanom, ki se je končal konec maja.

Zaradi porasta okužb v Severni Makedoniji v zadnjem tednu jo je Slovenija v ponedeljek uvrstila na seznam "nevarnih držav". Njeni državljani nimajo prostega vstopa v Slovenijo, pač pa morajo v 14-dnevno karanteno, enako pa velja tudi za slovenske državljane, ki prihajajo iz Severne Makedonije.

Pandemija se v Evropi umirja, drugod ne