Petrovec. Foto: MMC RTV SLO
Petrovec. Foto: MMC RTV SLO

Privoljenje za sodelovanje v raziskavi o razširjenosti virusa med populacijo je do zdaj podalo 1330 ljudi, je na novinarski konferenci vlade na daljavo povedal predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec. Do zdaj jim je uspelo vzeti dobrih 1200 vzorcev. Zdaj jih pobirajo otrokom in pri tistih, kjer je logistična izvedba zahtevnejša.

Sprejemanje prijav bodo podaljšali do četrtka, 30. aprila. Vse, ki se do zdaj za sodelovanje niso odločili, je Petrovec prosil, naj še enkrat premislijo, ali bi vseeno privolili.

Vsi ti ljudje prispevajo izredno dragocene informacije za vse državljane. Tudi za tiste, ki negodujejo nad ukrepi, ki so počasi siti, da ne moremo ne v službo ne kam, kamor bi si sami želeli. Vendar se strinjam, ukrepi so bili potrebni. Ponosen moram biti, da je naša država med najboljšimi v Evropi, da ne rečem na svetu.

Petrovec

Želijo si čim večjega števila pobranih vzorcev, da bodo podatki čim bolj kakovostni, zato so se odločili za podaljšanje. Vendar novih podaljševanj ni pričakovati, ker so delavci že zdaj preobremenjeni, poleg tega pa bi s tem posegli v metodologijo, s čimer bi se celotno kolesje raziskave moralo zavrteti na novo in postopek podaljšalo globoko v prihodnji mesec. Zato ne morejo sprejemati vzorcev morebitnih prostovoljcev, od ljudi, ki niso bili povabljeni. "Informacija, ki jo imamo danes na mizi, je vredna veliko več kot tista, ki bi jo imeli čez en mesec," je poudaril Petrovec.

Čeprav ne bodo dosegli načrtovanih 3.000 vzorcev, je Petrovec nad potekom zadovoljen. Že zdaj imamo 4-krat boljše podatke v primerjavi s podobno avstrijsko študijo, je zatrdil.

Sorodna novica Do zdaj je sodelovanje v raziskavi potrdilo 1319 ljudi, kar je še premalo

Doslej so odkrili dve aktivni okužbi. Del raziskave, ki išče protitelesa, torej že prebolele okužbe, pa se pravkar začenja. Natančneje, zdaj se začenja analiza teh vzorcev.

Preliminarne izide raziskave bodo dobili predvidoma do konca tedna in jih najprej predstavili strokovni javnosti in odločevalcem, pozneje tudi zainteresirani javnosti. Polni izidi bodo znani pozneje.

Petrovec ni izključil možnosti, da bi morda v prihodnosti izvedli še kakšne preiskave, denimo na prostovoljcih ali po trgovskih središčih. Vendar v okviru obstoječe raziskave tega ne morejo početi.

V raziskavi jemljejo bris v nosnem delu žrela, s čimer iščejo aktivno okužbo, in vzorec krvi, s čimer preverjajo morebitno prebolelost. Čez pol leta bodo vsem sodelujočim test ponovili.

Kako se novi koronavirus razume z morjem

Prihajajo topli meseci, ko si bo marsikdo zaželel kopanja v jezeru ali morju. Glede prenosa novega koronavirusa skozi sladko ali slano vodo ni veliko znanega, je na novinarsko vprašanje poudaril Petrovec. Je pa poudaril naslednje mikrobiološko dejstvo: "Kdor bo skočil v morje, se lahko zaveda, da že plava v morju virusov." Večinoma gre za bakteriofage, ki morje čistijo. Toda glede novega koronavirusa in morske vode se "pravzaprav ne bi bal". "Bi se pa bal tega, kar se dogaja na kopališčih in kjer se ljudje zbirajo," je dodal.

Poudaril je, da kljub sproščanju ukrepov ne bomo smeli pozabiti na nov način vedenja, ki vključuje razkuževanje rok, vzdrževanje medosebne razdalje in izogibanje zbiranju v zaprtih prostorih.

"Vsekakor nam bosta v prihodnjih mesecih verjetno šli na roko sonce in toplo vreme, kar za širjenje tega virusa prav gotovo ni tako ugodno, kot so morda vlažni, zimski mrzli meseci, ki nas silijo h gibanju v zaprtih prostorih."

Pogovor: Mateja Logar, Andrej Trampuž in Borut Štrukelj

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje v Poročilih ob 17.00

Okoli 500 ljudi je testiranje zavrnilo. Zakaj je sodelovanje vendarle tako pomembno? Zakaj naj se odzovejo? Prvi na svetu smo, ki kombiniramo oboje, to se pravi odvzem brisa na vsebnost virusa in hkrati odvzem krvi, se pravi serologija. Na ta način bomo lahko presojali, koliko ljudi je prišlo v stik z virusom. Upamo, da bomo lahko sklepali seveda populacijsko. Upamo, da t. i. intervali zaupanja ne bodo preveliki. Lepo prosim, da se tisti, ki so bili pozvani, odzovejo, saj bodo tako pomagali opredeliti situacijo v Sloveniji.

Danes so začeli testirati tudi otroke. Kako specifična skupina so pri testiranju? Če želimo sklepati na populacijo, so tudi otroci del populacije, okoli 120 otrok, mlajših od 14 let, je vključenih v to. Odločili so se prostovoljno, tudi če je starše morda skrbelo, imamo celo za dojenčke posebne gobice ... To odvzemajo naše najbolj izkušene sestre, pri tem ni nekih posebnih zadržkov.

Bo ta raziskava res dala vse potrebne odgovore? Kdaj lahko pričakujemo uradne rezultate? Ne, vseh odgovorov žal ne bo dala, če bi taka raziskava obstajala, bi jo delali po vsem svetu. Bomo pa dobili uvid, bo taka presečna študija, iz katere bomo - upajmo - bolj modri. Seveda se nam lahko zgodi kot pri vsaki raziskavi, da ne bodo rezultati zelo uporabni. To je vedno tveganje, ki ga pri raziskavah imamo.

Logarjeva: V Italiji, Španiji in Franciji bistveno strožjih ukrepi

Infektologinja Mateja Logar je v Poročilih ob 17.00 spregovorila o tem, kdaj bi se lahko življenje v Sloveniji vrnilo v približno normalne tirnice. "Zavedati se moramo, da so bile stopnje ukrepov v različnih državah različne, zato je tudi sproščanje ukrepov temu primerno. Če pogledamo primer Nove Zelandije, kjer so po besedah premierke uspešno premagali koronavirus, so imeli veliko strožje ukrepe, kot so pri nas, in so jih zdaj sprostili nekje na stopnjo ukrepov, kot so bili pri nas. Zavedati se moramo, da so bili ukrepi tudi v Italiji, Španiji in Franciji bistveno strožji, kot so v našem okolju. Zato je treba pri nas vedeti to, da če mi neke ukrepe sprostimo, ki jih nekje drugje sploh še niso sprostili, je to za nas neki dodatni plus. Zavedati se moramo, da bomo postopoma sproščali ukrepe in videli, kaj se dogaja. Zgovoren je primer iz Nemčije, kjer so zaznali neko povečanje stopnje okužb glede na to, kakšno je bilo stanje, preden so začeli sproščati ukrepe. Vse te napovedi so relativno nehvaležne. Spremljati bo treba, kaj se zgodi po posamezni sprostitvi."

O življenju po sproščanju ukrepov: "Vsekakor je najpomembnejše vzdrževanje razdalje, ta meter in pol, ki smo ga nekako sprejeli kot novo normalnost. Maske so dodatna vrednost, ščitijo predvsem pred širjenjem okužbe, če je nekdo bolan in nosi masko, na ta način zmanjša širjenje virusa v okolico, tako da to je pomemben ukrep takrat, ko smo že bolni. Za zdaj se bomo morali navaditi, da ne bo večjih združevanj, velikih srečanj predvsem v zaprtih prostorih. Dokazano je, da je širjenje virusa zunaj bistveno manj hitro, kot je to v zaprtih prostorih. Ukrepi, ki se bodo sproščali, bodo predvsem na začetku osredotočeni na to zunanjo dogajanje."

Nemčija zadržana pri rahljanju ukrepov

"Tudi Nemčija je pri tem zadržana, ker se zavedamo, da je treba na vsak način preprečiti drugi val pandemije. Nemčija uvaja obvezno nošenje mask v vseh zveznih deželah, zato upamo, da se bo preprečilo širjenje okužb, predvsem pri ranljivih skupinah, torej pri starejših in zdravstvenem osebju," je glede rahljanja ukrepov v Nemčiji dejal infektolog Andrej Trampuž iz Berlina. "Ukrepi v Sloveniji so ravno pravšnji, to kaže število okužb, bo pa potrebna nova normalnost, kjer bomo do cepiva uporabljali maske v javnem življenju in službi."

Štrukelj: Imamo novo eksperimentalno zdravilno učinkovino

V poročilih ob 17. uri je Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo opozoril, da karantena dolgoročno absolutno ni vzdržna, tako z ekonomskega kot s socialnega in etičnega vidika. "Nadzorovano moramo sproščati ukrepe predvsem pri mlajših generacijah, starejše pa dodatno zaščititi. Glede cepiv napovedi niso preveč optimistične, saj virus mutira. Seveda se razvija več cepiv. Spodbudna novica je, da imamo novo eksperimentalno zdravilno učinkovino, v predkliničnem delu jo testirajo tri univerze v ZDA. Deluje širokospektralno, tako na covid-19 kot na vse druge koronaviruse. Cepivo bo, o tem ni dvoma, vprašanje je le, ali bo univerzalno."

Testiranje vzorcev krvi

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.