Doslej je bilo v državi skupaj potrjena 173.201 okužba, po podatkih sledilnika za covid-19 pa je umrlo 3612 bolnikov s covidom-19. Foto: BoBo
Doslej je bilo v državi skupaj potrjena 173.201 okužba, po podatkih sledilnika za covid-19 pa je umrlo 3612 bolnikov s covidom-19. Foto: BoBo

V petek so ob 17264 testiranjih potrdili 990 okužb, umrlo je 18 bolnikov s covidom-19. V bolnišnicah se zdravi 926 bolnikov, na intenzivni negi 157. V petek je bilo opravljenih 4541 PCR-testiranj, s katerimi so epidemiologi potrdili 725 okužb. Pozitivnih je bilo 16 odstotkov izvidov PCR-testov. Ob tem je bilo opravljenih še 12.723 hitrih antigenskih testiranj, na katerih je bilo pozitivnih 265 ljudi, kar predstavlja 2,1 odstotka vseh testiranih.

Število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 še naprej počasi upada. Po zadnjih podatkih se v slovenskih bolnišnicah zdravi 926 ljudi, kar je 62 manj kot dan pred tem. Intenzivno nego potrebuje 157 bolnikov, pet manj. V petek je bolnišnično zdravljenje zapustilo 121 ljudi.

Umrlo je 18 bolnikov s covidom-19, skupno doslej 3612.

Blizu izpolnitve drugega merila za prehod v oranžno fazo

Število hospitaliziranih covidnih bolnikov je tako že nekaj dni manjše od 1000, kar je eden od pogojev za prehod države v oranžno fazo ukrepov za zajezitev epidemije.

Drugi pogoj, da pod 1000 pade tudi povprečno število potrjenih primerov okužbe v zadnjih sedmih dneh, pa še ni izpolnjen, čeprav se meji približuje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) to povprečje po podatkih za petek znaša 1031.

Med regijami ima najslabšo epidemiološko sliko še vedno Posavje, kjer so po podatkih za četrtek v zadnjih sedmih dneh našteli 467,2 primera okužbe na 100.000 prebivalcev. Najmanj primerov glede na število prebivalcev pa so v tem času odkrili v zasavski (274,7) in savinjski (300) regiji. Slovensko povprečje v zadnjih sedmih dneh sicer znaša 358,7 potrjene okužbe na 100.000 prebivalcev.

Odpira se več trgovin in storitev, za zaposlene obvezno testiranje

V Slovenijo prispela prva pošiljka AstraZenece

V Slovenijo je prispela prva pošiljka cepiva AstraZenece proti covidu-19. Čeprav se je na začetku tedna pričakovalo 15.000 odmerkov cepiva AstraZenece, jih je v prvi pošiljki cepiva prispelo 9600.

Cepivo Astra Zenece bo, podobno kot v drugih državah, pri nas namenjeno mlajšim od 65 let. Za omejitev uporabe cepiva AstraZenece se je odločilo že več držav, v petek sta se tako tudi Danska in Norveška odločili, da z omenjenim cepivom ne bosta cepili starejših od 65 let. Posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je v petek sporočila, da je za cepljenje starejših na voljo premalo podatkov o učinkovitosti cepiva. Se pa cepljenje s cepivom AstraZenece priporoči za cepljenje negibljivih oseb na domu ne glede na njihovo starost, saj je to cepivo bolj stabilno in omogoča transport pripravljenega cepiva do mesta cepljenja.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je potrdila, da bo cepivo v uporabi prihodnji teden. Po pojasnilih državne sekretarke bodo naslednji na vrsti zaposleni v kritični infrastrukturi, med katerimi pa v prvi vrsti še ni zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Za te zaposlene Magajnejeva domneva, da bi jih lahko cepili z naslednjimi odmerki cepiva, ki bodo prihajali v državo. Po zakonski opredelitvi sicer med sektorje kritične infrastrukture spadajo energetika, promet, prehrana, preskrba s pitno vodo, zdravstvo, finance, varovanje okolja ter informacijsko-komunikacijska omrežja in sistemi. V prednostni skupini za cepljenje proti covidu-19 pri nas so bili najprej stanovalci v domovih za starejše in tamkajšnji zaposleni, sledili so zaposleni v zdravstvu, zdaj pa poteka cepljenje starejših, ki živijo v domačih okoljih, in sicer s cepivoma BioNTecha in Pfizerja ter Moderne.

S cepivom AstraZenece bodo cepljeni mlajši od 65 let

Učinkovitost ocenjujejo na 70 odstotkov

Prednost cepiva AstraZenece je v tem, da ga je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih in je tudi bistveno cenejše. Foto: Reuters
Prednost cepiva AstraZenece je v tem, da ga je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih in je tudi bistveno cenejše. Foto: Reuters

V prihodnjem tednu bo tako po napovedih Magajnejeve v Sloveniji potekalo cepljenje s tremi vrstami cepiva. Trenutno sta v uporabi BioNTechovo in Pfizerjevo cepivo ter cepivo Moderne, ki sta za razliko od cepiva AstraZenece mRNA cepivi in zahteva stroge pogoje za hranjenje. Cepivo je vektorsko DNA-cepivo in torej drugačno od trenutnih cepiv proti covidu-19. Njegova prednost je v tem, da ga je do šest mesecev mogoče hraniti v običajnih hladilnikih in je tudi bistveno cenejše. Učinkovitost pa ocenjujejo na 70 odstotkov, a je pri tem po Štrukljevih besedah treba vedeti, da se učinkovitost razlikuje glede na mutacije osnovnega tipa virusa. "Številka 70 odstotkov je zelo dobra, če jo primerjamo z drugimi cepivi, denimo za sezonsko gripo," je v četrtek dejal Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.

Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Oxfordska univerza, ki je skupaj z britansko-švedskim podjetjem AstraZeneca razvila cepivo proti covidu-19, je v petek sporočila, da je njihovo cepivo učinkovito proti britanski različici novega koronavirusa, ki prevladuje v Veliki Britaniji, vse bolj pa je razširjena tudi v članicah EU-ja. Analize na podlagi vzorcev, ki so jih odvzeli med lanskim oktobrom in sredino letošnjega januarja, so pokazale, da cepivo "skrajša trajanje razmnoževanja in virusne obremenitve", kar bi lahko pomenilo zmanjšan prenos virusa, je povedal eden od vodij raziskovalcev Andrew Pollard. To so sicer prve ugotovitve, ki jih morajo preveriti še drugi znanstveniki.

Obisk tolminskega zdravstvenega doma

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je obiskala Zdravstveni dom Tolmin, kjer se je seznanila z epidemiološko situacijo, razmerami glede zdravstvene oskrbe na primarni ravni ter potekom izvajanja cepljenja. "Veseli me, da je ZD-ju Tolmin uspelo zagotovil vse nujne storitve, ki so potrebne v aktualnem času: od obravnave covidnih bolnikov, testiranja do cepljenja proti covidu po prioritetnem seznamu," je dejala in ob tem pohvalila osebje tolminskega zdravstvenega doma, ki je obravnavo obolelih zagotovilo v DSO-ju, tako da bolnikov ni bilo treba prevažati v bolnišnice.

"Veliko pozornosti smo namenili tudi temu, da mora tako majhen ZD, kot je naš, pokrivati potrebe tako velikega območja, kar prinaša velike izzive pri zagotavljanju osnovne oskrbe pri ljudeh, ki so zelo oddaljeni in nimajo možnosti prevoza," je dejal direktor ZD-ja Tolmin Gaudencio Lucas Triep."Verjamem, da smo dosegli dober kompromis in bomo v prihodnje lahko še nadgradili delo, ki smo ga opravljali do zdaj," je dodal Triep.