Foto: BoBo
Foto: BoBo

Po 2785 PCR-testih na novi koronavirus je bilo potrjenih 382 okužb. Delež pozitivnih izvidov testov je znašal 13,7 odstotka.

V soboto je bilo opravljenih 6752 HAT-testov. Po podatkih sledilnika covid-19 se v bolnišnicah zaradi covida-19 zdravi 510 bolnikov, kar je 12 več kot dan prej. 89 bolnikov je na intenzivni negi, iz bolnišnice so odpustili 17 ljudi. V bolnišnicah so umrli trije bolniki.

Potem ko je v petek prvič po lanskem oktobru število hospitaliziranih covidnih bolnikov padlo pod 500, s čimer je bil izpolnjen eden od kriterijev za prehod v rumeno fazo, pa je to število ponovno preseglo 500.

7-dnevno povprečno število okužb znaša 766, je sporočila vlada.

Epidemiološki podatki so bili danes sicer objavljeni s precejšnjo časovno zamudo. Razlog za to so bila nujna vzdrževalna in posodobitvena dela na osrednji sistemski infrastrukturi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so potekala danes med 8. in 16. uro. To so že v petek na Twitterju opozorili na NIJZ.

Štirinajstdnevno število potrjenih primerov okužbe z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev je po vladnih podatkih še vedno najvišje v obalno-kraški regiji, kjer znaša 836. Najmanj primerov pa beležijo v Posavju (215,8) in jugovzhodni Sloveniji (389,4). Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji aktivnih primerov okužbe 10.772.

Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Porast okužb v šolah, vendar spremembe niso potrebne

Vodja strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je o vračanju preostalih dijakov v srednje šole v TV Dnevniku pojasnila, da so ugotovili porast okužb med šolarji, dijaki in zaposlenimi, vendar ne toliko, da bi spreminjali sistem.

"Glede na to, da so bili trendi ugodni, smo se na svetovalni skupini odločili, da poskusimo s sistemom C za druge srednješolce," je dejala.

Glede počasnega padanja okužb, ki je nekako začelo stagnirati, je povedala, da vzrokov ne poznajo.

"Že nekaj časa smo na nižjem platoju, kot smo bili v prejšnjih mesecih. Pojasnila za to nimamo, kot ga nismo imeli v preteklosti, zakaj se je število okužb tako počasi zmanjševalo. V zadnjih desetih dneh je bil nekoliko nakazan porast, kar se kaže s povečanim številom sprejemov v bolnišnice," je pojasnila.

Ob zapletih s cepivom Astra Zenece v Avstriji, kjer je po cepljenju umrla 49-letnica, 35-letnica pa je hudo obolela, zaradi česar so v Avstriji prekinili cepljenje, je Logarjeva opozorila, da je "vedno treba potrditi vzročno povezavo, tega pa za zdaj ni". "Treba je oceniti, ali gre za težave s cepivom ali za splet okoliščin," je dejala. Začasno prekinitev cepljenja pa je označila kot previdnostni ukrep.

Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Promocijska kampanja cepljenja

Promocija cepljenja proti covidu-19 pod okriljem ministrstva, UKOM-a in NIJZ-ja bo med drugim usmerjena v posamezne ciljne skupine. Na vladi ob tem poudarjajo pomen regionalnih medijev za nagovarjanje lokalnih skupnosti.

Promocijo cepljenja pripravljajo ministrstvo za zdravje, vladni urad za komuniciranje (Ukom) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je vlada navedla v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SD-ja Franca Trčka. Potekala bo skladno z nacionalno strategijo cepljenja, na izvedbeno časovnico pa bosta pomembno vplivala dobava cepiv in odziv različnih javnosti na cepljenje.

Za posamezne ciljne skupine bodo oblikovani vsebinsko usmerjeni promocijski materiali, kot so letaki, plakati, zloženke in druga promocijska gradiva. V skupinah bodo opredelili mnenjske voditelje oz. ambasadorje cepljenja, ki bodo svoje pojavljanje v javnosti poskusili izkoristiti za promocijo cepljenja, s svojim zgledom pa posredovali pomembno sporočilo, da zaupajo v varnost in učinkovitost cepiva ter cepljenje kot javnozdravstveni ukrep.

Načrtujejo pripravo promocijskih vsebin za različne medije in zakup medijskega prostora za usmerjeno komuniciranje z različnimi ciljnimi javnostmi.

"Pri promociji cepljenja in večanju precepljenosti bodo imeli pomembno vlogo tudi mediji, nacionalni, regionalni in lokalni," so navedli. Z namenom spodbujanja zavezanosti k odgovornemu poročanju o cepljenju so že potekali neformalni pogovori s posameznimi redakcijami Radiotelevizije Slovenija, načrtujejo pa tudi organizacijo pogovorov novinarjev in urednikov s strokovnjaki, redne brifinge, sodelovanje v oddajah za različne ciljne javnosti, intervjuje in predloge medijskih objav.

Foto: EPA
Foto: EPA

Pri tem na vladi prepoznavajo ugled in vpliv regionalnih medijev v lokalnem okolju, zaradi katerega lahko predstavljajo pomemben komunikacijski kanal za promocijo cepljenja. Z njimi je zato predvideno poglobljeno sodelovanje. Neformalni pogovori z regionalnimi radijskimi postajami že potekajo, načrtujejo pa tudi sporočila za medije z regionalno specifičnimi podatki, intervjuje s strokovnjaki iz regije ter organizacijo lokalnih debat s predstavniki območnih enot NIJZ-ja in zdravniki lokalnih zdravstvenih domov, napovedujejo na vladi.

"Intenzivna kampanja bo pod ključnikom #CepimoSe potekala tudi prek družbenih omrežij, kjer je kot pomemben del kampanje načrtovano tudi aktivno pristopanje k upravljanju napačnih informacij, dezinformacij, mitov in teorij zarote, povezanih s covidom-19 in cepljenjem proti covidu-19, ki v javni diskurz vnašajo številne neutemeljene dvome in pomisleke glede cepljenja," so zapisali v odgovoru na poslansko vprašanje.

Spletna stran z informacijami o cepljenju

Kot osrednja digitalna informacijska platforma bodo v kratkem vzpostavili tudi samostojno spletno stran, namenjeno splošni in tudi strokovni javnosti, kjer bodo predstavljene ključne informacije o cepivih in cepljenju ter z odgovori strokovnjakov naslovljena najpogostejša vprašanja.

Kampanja bo potekala pod enotno celostno grafično podobo s sloganom Nalezimo se dobrih navad – cepimo se, ki kot nadgradnja slogana iz jesensko-zimskega obdobja nadaljuje kontinuiteto priporočil zdravstvenih strokovnjakov.

NIJZ ima za pripravo promocijskih dejavnosti v okviru projekta predvidenih približno 40.000 evrov.