Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom proti covidu-19 doslej cepljenih skupno 965.473, z vsemi potrebnimi odmerki pa 866.180 prebivalcev, kar predstavlja 41,1 odstotka prebivalstva. Foto: BoBo
Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom proti covidu-19 doslej cepljenih skupno 965.473, z vsemi potrebnimi odmerki pa 866.180 prebivalcev, kar predstavlja 41,1 odstotka prebivalstva. Foto: BoBo

Na oddelku za pljučne bolezni UKC-ja Ljubljana nameravajo s tremi odmerki cepiva proti covidu-19 cepiti vseh svojih 80 bolnikov s presajenimi pljuči. Ti so, če zbolijo za covidom-19, namreč zelo ogroženi. Oslabljen imunski sistem imajo zaradi zdravil, ki jih morajo prejemati proti zavrnitvi organa.

Osem bolnikov ljubljanskega Kliničnega centra se je s covidom-19 že srečalo. "Pet jih je potrebovalo dolgo hospitalizacijo in visoke odmerke kisika, dva umetno predihavanje, na žalost je en bolnik tudi umrl," je za Televizijo Slovenija dejal zdravnik kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo UKC-ja Ljubljana Matjaž Turel. Zato so se na ljubljanskem UKC-ju odločili, da hitro ukrepajo, s tretjim odmerkom pa so začeli cepiti, ker se bolniki z okvarjenim imunskim sistemom bistveno slabše kot drugi odzivajo na cepljenje. Kot je za Televizijo Slovenija poročala Rajka Vignjević Pupovac, na UKC-ju večinoma cepijo z mRNA-cepivi, po tretjem odmerku pa o pomembnih stranskih učinkih ne poročajo. Cepljenje bodo nadaljevali prihodnji teden, ko bo tretji odmerek prejelo do 15 ljudi.

Na Kliniki za pljučne bolezni na Golniku in v Mariborskem UKC-ju s tretjim odmerkom še niso začeli cepiti. Po napovedih strokovne skupine za cepljenje bi sicer lahko cepljenje s tretjim odmerkom v kratkem steklo v širšem obsegu. "Verjetno bomo po zgledu nekaterih tujih držav in po najnovejših izsledkih, kako se zmanjšuje učinkovitost cepiv, v prihodnjih tednih v Sloveniji pristopili k širšemu priporočilu za tretji odmerek," je pojasnila vodja strokovne skupine Bojana Beović. V skupini sicer čakajo še na ocene o varnosti tretjega odmerka, ki jih pripravljata evropska in ameriška agencija za zdravila.

V UKC-ju Ljubljana nekateri bolniki cepljeni s tretjim odmerkom

Doslej precepljenih dobrih 41 odstotkov prebivalcev

Po 2235 PCR-testih v sredo je bilo potrjenih 381 okužb z novim koronavirusom. Pozitivnih je bilo 17 odstotkov izvidov PCR-testov. V slovenskih bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 56 bolnikov, 10 jih potrebuje intenzivno nego. Umrla sta dva bolnika s covidom-19.

V sredo je bilo opravljenih tudi 21.583 hitrih antigenskih testov (HAT). Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh (incidenca) znaša 130, povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa 237. Število aktivnih primerov v Sloveniji znaša 2802.

Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom proti covidu-19 doslej cepljenih skupno 965.473, z vsemi potrebnimi odmerki pa 866.180 prebivalcev, kar predstavlja 41,1 odstotka prebivalstva.

ECDC: Celotna Slovenija oranžna

Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) je medtem objavil nove podatke o epidemičnih razmerah v Evropi. Na posodobljenem zemljevidu je po novem celotna Slovenija obarvana oranžno. Prejšnji teden je bil oranžen le zahodni del Slovenije, zdaj pa se je tako obarval še preostali del države.

V oranžno kategorijo območje uvrstijo, ko je 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev nižja od 50 in je delež pozitivnih testov višji od štirih odstotkov ali ko je incidenca med 50 in 75 in delež pozitivnih testov višji od enega odstotka oziroma ko je incidenca med 75 in 200, delež pozitivnih testov pa nižji od štirih odstotkov.

Minister Poklukar obiskal gorenjsko regijo

Minister za zdravje Janez Poklukar se je v okviru regijskih obiskov sešel z vodstvom gorenjskih zdravstvenih domov. Največji poudarek so dali dejavnostim za spodbujanje cepljenja proti covidu-19. "Cepljenje spodbujamo na vse mogoče načine, denimo prek spleta, z nagovarjanjem prek sredstev javnega obveščanja, pa tudi v neposrednem stiku z bolniki," je povedal direktor Zdravstvenega doma Škofja Loka Aleksander Stepanović. Kot je pojasnil, glede na vse raziskave ljudje še vedno najbolj zaupajo osebnemu zdravniku.

Porodila se je ideja o možnosti mobilnega cepljenja na srednjih šolah. Vendar je ta, kot je pojasnila direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lilijana Gantar Žura, šele v povojih. Za to bi bilo potrebno neke vrste krovno pokroviteljstvo šolskega in zdravstvenega ministrstva, saj zdravstveni domovi in vodstva šol težko prevzamejo nase breme nezadovoljstva staršev, je poudarila.

Slovenjgraška bolnišnica po mnenju vodstva dobro pripravljena na jesen

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je dobro pripravljena na epidemijo covida-19, je na seji ugotovil svet zavoda. Bolnišnica ima pripravljen poseben oddelek za covidne bolnike, zaščitne opreme ima dovolj, precepljenost zaposlenih je 67-odstotna – ta delež je višji med zdravniki kot med zaposlenimi v zdravstveni negi. Še naprej pa težava ostaja pomanjkanje kadra, predvsem v zdravstveni negi.

Bolnišnica je maja letos v starem kirurškem bloku odprla posebej urejene prostore za covidne bolnike, kjer lahko trenutno sprejme 25 bolnikov, sicer pa je na oddelku mogoče sprejeti še več bolnikov, skupno okoli 50 bolnikov. A pri pripravi oddelka, kjer trenutno ne zdravijo nobenega bolnika s covidom-19, po besedah direktorja bolnišnice Janeza Lavreta še zamujajo z dvigali. Eno dvigalo naj bi zmontirali do 10. oktobra, je članom sveta danes povedal Lavre, ki je presodil, da je bolnišnica na epidemijo dobro pripravljena.

V slovenjgraški bolnišnici kot glavno težavo izpostavljajo kadrovsko podhranjenost. V bolnišnici primanjkuje predvsem kadra zdravstvene nege, odziv na objavljene razpise pa je slab, je dejala v. d. strokovne direktorice Natalija Krajnc. Foto: BoBo
V slovenjgraški bolnišnici kot glavno težavo izpostavljajo kadrovsko podhranjenost. V bolnišnici primanjkuje predvsem kadra zdravstvene nege, odziv na objavljene razpise pa je slab, je dejala v. d. strokovne direktorice Natalija Krajnc. Foto: BoBo

Različica delta v 99 odstotkih vzorcev

Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so v zadnji analizi 365 vzorcev s potrjeno okužbo z novim koronavirusom, ki so bili odvzeti med 2. in 8. avgustom, potrdili različico delta v 99 odstotkih, ostali vzorci so bili z različico alfa. Različico delta plus so potrdili pri enem človeku. Skupaj z analizami Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so tako v zadnjem presejalnem obdobju potrdili 754 primerov različic delta in en primer različice delta plus.

IMI je tokrat analiziral 365 vzorcev, od njih 67 odstotkov vzorcev iz osrednjeslovenske regije, sedem odstotkov iz goriške regije, pet odstotkov iz Zasavja, štiri odstotke iz Posavja, po tri odstotke iz primorsko-notranjske in obalno-kraške regije, po dva odstotka iz gorenjske in savinjske regije ter en odstotek iz jugovzhodne regije. Osemnajst vzorcev je pripadalo osebam, ki imajo stalno prebivališče v tujini.

Različico delta so potrdili v 351 vzorcih, skupaj do zdaj pri 1233 osebah. Delto plus so potrdili pri eni osebi, skupno pri 11 osebah. V zadnjem obdobju so potrdili tudi tri primere različice alfa, ki jo je delta izpodrinila.

IMI je tudi od 24. februarja do 8. avgusta letos v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) sekvenciral 319 genomov novega koronavirusa iz vzorcev oseb, ki so bile cepljene proti covidu-19. Od tega je bilo 153 oseb cepljenih s cepivom Pfizerja in BioNTecha, šest oseb je bilo cepljenih s cepivom Moderne, 145 oseb s cepivom AstraZenece in 15 oseb s cepivom Johnson & Johnsona.

Dokazali so genetske različice, ki so pogoste v Sloveniji v približno enakem deležu, kot se pojavljajo v preostali populaciji.

Prof. Žibert: Vrh četrtega vala bo konec septembra