Foto: BoBo
Foto: BoBo

7420 pozitivnih PCR-testov je z naskokom največ potrjenih okužb v enem dnevu od začetka epidemije. Delež pozitivnih testov je, tako kot v ponedeljek, 50-odstoten. Po podatkih vlade je s covidom-19 hospotaliziranih 538 bolnikov, najmlajši bolnik je star 27 let. 154 ljudi je na intenzivni negi, najmlajši bolnik je star le 16 let.

Število aktivnih primerov okužb je po podatkih NIJZ-ja 45.459, kar je za 5553 več kot v ponedeljek. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 4367 in je višje za 476. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 2142, kar je 263 več kot dan prej.

Iz UKC-ja Ljubljana so sporočili, da je danes samo zaradi covida odsotnih 342 zaposlenih, kar je 145 več kot v torek. "Zaradi nemotene oskrbe bolnikov smo zdaj v 3. fazi organizacije dela. Zaposleni, ki so bili v tveganem stiku in nimajo znakov bolezni, ne bodo avtomatično v karanteni, delali bodo pod določenimi pogoji," so zapisali na Twitterju.

V šempetrski bolnišnici je trenutno šest obolelih med zaposlenimi, in sicer en zdravnik in pet zaposlenih v zdravstveni negi. Ker vsi prihajajo s kirurškega oddelka, so morali na hitro zmanjšati število kirurških obravnav, je v izjavi za medije povedala strokovna direktorica šempetrske bolnišnice Dunja Savnik Winkler. Na covidnem oddelku šempetrske bolnišnice je sicer danes skupaj 32 bolnikov. Osem jih potrebuje intenzivno zdravljenje, med njimi jih je pet na umetni ventilaciji.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor kljub naglemu naraščanju števila okužb z novim koronavirusom v državi za zdaj ne zaznavajo znatno povišanega števila hospitalizacij zaradi covida-19. Tudi okužb in karanten zaposlenih ni toliko, da bi že morali razglasiti tretjo fazo delovanja, je danes povedal strokovni direktor Matjaž Vogrin. Število zaposlenih, ki so odsotni zaradi okužbe z novim koronavirusom ali karantene zaradi tveganega stika, se počasi povečuje. Trenutno je v karanteni 25 zaposlenih, okuženih pa 17.

Sorodna novica NIJZ: Konec pandemije in prehod v endemijo ne pomenita, da je virus manj nevaren

V karanteni že 1431 oddelkov v osnovnih in srednjih šolah

Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, objavljenih na Sledilniku, je bilo v torek v osnovnih šolah v karanteni 936 oddelkov, v srednjih šolah pa 495, skupno 1431, kar je trikrat več kot pred prazniki. Tako se uresničujejo napovedi ministrstva izpred tedna dni, da v šolah pričakujejo zaostritev epidemičnih razmer.

V torek je bilo po podatkih sledilnika v karanteni 19.651 učencev in 12.808 dijakov. V karanteni je bilo tako okoli 10 odstotkov vseh učencev in okoli 16 odstotkov vseh dijakov. Samo v osnovnih šolah so v torek med učenci potrdili 1068 okužb, dodatnih 406 med zaposlenimi. V srednjih šolah so med dijaki potrdili 379 okužb, dodatnih 84 med zaposlenimi.

V vrtcih je bilo v torek v karanteni 171 oddelkov oz. 2446 otrok. Med otroki so v torek potrdili 74 okužb, 235 pa med zaposlenimi v vrtcih.

Pred božično-novoletnimi prazniki je bilo 23. decembra v osnovnem šolstvu v karanteni 372 oddelkov, v srednjem pa 52 oddelkov. Od takrat je torej število oddelkov v karanteni naraslo za več kot trikrat. Na ministrstvu so pred tednom dni izrazili pričakovanje, da se bodo razmere zaradi preteklih praznikov zaostrile, a zapiranje šol naj ne bi bil sistemski ukrep.

Pečan predlaga, da bi se zimske počitnice izpeljale že konec januarja

Da so razmere zaradi okužb že zelo resne, predvsem zaradi težav pri organizaciji dela, opozarja predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan. Samo na Osnovni šoli Janka Modra, ki jo vodi, so po njegovih besedah v torek poslali v karanteno tri učitelje. "Če se to zgodi v še dveh oddelkih, lahko zapremo predmetno stopnjo, ker ne bo ljudi za izvajanje pouka," je dejal. Težave po njegovih besedah povzroča predvsem novo pravilo, da mora učitelj v karanteno, če je bil 15 minut v istem prostoru kot okužen učenec, medtem ko je bil prej ta čas 45 minut.

Ker epidemiologi vrhunec petega vala okužb napovedujejo čez dva tedna oz. konec januarja, Pečan v razmislek daje predlog, da bi zimske šolske počitnice, ki so predvidene konec februarja, izpeljali konec tega meseca. "Težko bo sicer v času, ko bo peti val na vrhuncu, zagotavljati dovolj kadra za izpeljavo pouka," je dejal. Ob tem je dodal, da gre za njegov povsem oseben predlog, in ne predlog združenja, ki ga vodi.

V Ljubljani cepljenje od četrtka do sobote od 7. do 20. ure

V Zdravstvenem domu Ljubljana bodo Dnevi cepljenja od četrtka do sobote potekali od 7. do 20. ure, je v izjavi za medije povedala vodja koordinacije cepilnega centra Simona Repar Bornšek. Cepilni center bo tudi v času cepilnih dnevov lociran v Metelkovi ulici, v prostorih ZD-ja Center. Delovalo bo šest cepilnih postaj, v posamezni izmeni pa bo delalo okoli 20 zaposlenih.

Posamezen cepilni dan bo sestavljala kombinacija terminov za naročene in časovnih okvirov, znotraj katerih se bodo lahko cepili nenaročeni posamezniki. Termini so za zdaj zasedeni v manjši meri. Če jih bodo ljudje zapolnili, bodo cepilne ekipe okrepili.

V četrtek popoldne bo za otroke od petega do 12. leta na voljo posebna cepilna ambulanta. Zanje si bodo zaposleni vzeli več časa.

Dnevi cepljenja proti covidu-19 in gripi bodo potekali tudi na cepilnem mestu pri ljubljanski urgenci, in sicer med 8. in 20. uro. Na voljo bodo cepiva Moderna, Pfizer in cepivo proti gripi Vaxgrip tetra. Zdravi otroci, starejši od 12 let, in odrasli se lahko cepijo brez naročanja. Otroke, stare od 5 do 11 let, je treba naročiti na pediatrični kliniki.

V ZD-ju Ljubljana vsak dan cepijo okoli 500 ljudi

Kot je pojasnila Repar Bornšek iz ZD-ja Ljubljana, se največ ljudi za cepljenje odloča v popoldanskem času, po službi, in zjutraj okoli 7. ure, a gneče zaradi dobre organizacije ni. "V decembru nas je veliko obiskovalcev pohvalilo ravno zaradi organiziranosti," je poudarila Repar Bornšek. Običajno v ZD-ju Ljubljana vsak dan sicer cepijo od 450 do 500 ljudi, večina ljudi pa pride po poživitveni odmerek cepiva.

Cepili bodo s cepivi podjetij Pfizer/BioNTech in Moderna. Po njenih besedah se sicer okoli petina ljudi odloča za cepivo Moderne, drugi za cepivo Pfizerja. Ob cepljenju oseba prejme tudi digitalno covidno potrdilo. Ob tem je Repar Bornšek pozvala, naj se ljudje pravočasno pozanimajo o spremembah glede covidnih potrdil, ki začenjajo veljati s 1. februarjem. Pogosto se namreč dogaja, da se ljudje zaradi potovanja s poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19 želijo cepiti že po nekaj tednih od polnega cepljenja, kar je prehitro.

V prihodnje v ZD-ju Ljubljana cepljenja v ponedeljek in torek ne bodo omogočali, pač pa ga bodo organizirali v dneh pred koncem tedna. Tako bodo morebitni stranski učinki po cepljenju, kot je vročina, sledili v dneh ob koncu tedna, in ne med delovnim tednom, ko so ljudje večinoma v službah. Kot je še pojasnila vodja koordinacije, se je s takšno pobudo na cepilne centre obrnil minister za zdravje Janez Poklukar.

Posvetovalna skupina za cepljenje za zdaj proti uvedbi obveznega cepljenja

Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ-ju pod vodstvom Bojane Beović je na sestanku 5. januarja sprejela stališče, da uvajanje obveznega cepljenja proti covidu-19 v danih razmerah ni primerno. Zaradi trenutnih epidemičnih razmer pa člani skupine podpirajo takojšnjo uvedbo pogoja preboleli, cepljeni (PC), je razvidno iz zapisnika sestanka.

Člani skupine za pripravo na morebitne nove epidemijske valove, ki bi povzročili veliko povečanje števila hospitalizacij covidnih bolnikov, hkrati predlagajo izdelavo operativnega načrta, ki bi omogočil učinkovito uvedbo in izvedbo obveznega cepljenja, piše v zapisniku, ki je objavljen na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Predstavnica NIJZ-ja je člane skupine seznanila tudi s spremembami v predlogu programa cepljenja za leto 2022. Ena od predlaganih sprememb je, da se cepljenje proti covidu-19 "navede tudi v poglavju Cepljenje zaposlenih". Kot piše v zapisniku, bi to omogočilo, da bi specialist medicine dela vključil cepljenje proti covidu-19 za določena delovna mesta v izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta.

Na NIJZ-ju so še sporočili, da so predlog programa za cepljenje za leto 2022 že poslali na ministrstvo za zdravje. Ob tem so glede možnosti obveznega cepljenja zaposlenih navedli podobna pojasnila, kot jih je predstavnica NIJZ-ja predstavila posvetovalni skupini. Na vprašanje STA-ja, na katere poklice bi se lahko spremembe nanašale, niso odgovorili.

Zdravilo za otroke z RSV-jem

Z NIJZ-ja so sicer sporočili še, da predlog programa za obvezno cepljenje v letošnjem letu zaradi zgodnjega začetka kroženja respiratornega sincicijskega virusa (RSV) v sezoni 2021/22 predvideva, da se v posamezni sezoni za vsakega otroka z določeno indikacijo za zaščito pred RSV-jem financira šest odmerkov zdravila palivizumab.

Cepivo Novavax naj bi bilo na voljo konec januarja

Cepiva Novavax, ki bo v Sloveniji predvidoma na voljo konec januarja, skupina še ni umestila v priporočila za cepljenje. To bodo storili, ko bo cepivo na voljo v Sloveniji. Ob tem so navedli, da je cepivo za zdaj odobreno le za osnovno cepljenje polnoletnih oseb z dvema odmerkoma v razmiku vsaj treh tednov. Predlagali so tudi pripravo odmevnejše promocijske kampanje za cepivo Novavax, ki je zasnovano na tehnologiji, ki se uporablja že dlje časa.

Posvetovalna skupina je na sestanku tudi posodobila priporočila glede cepljenja s poživitvenimi odmerki cepiva proti covidu-19 in glede cepljenja prebolevnikov. Skupina tako po novem priporoča cepljenje osebam, ki so prebolele covid-19, en do šest mesecev po preboleli bolezni. Če je bila oseba pred okužbo s koronavirusom polno cepljena, pa skupina prejem poživitvenega odmerka priporoča tri do šest mesecev po preboleli bolezni, je v ponedeljek pojasnil minister za zadravje Janez Poklukar.

Različica virusa omikron se hitro širi, zato se lahko napovedi, da bomo kmalu imeli 10 tisoč okuženih na dan, v kratkem uresničijo. Medtem Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da bi se utegnila v prihodnjih dveh mesecih z različico virusa omikron okužiti več kot polovica ljudi v Evropi.