WHO meni, da se bo pandemija še poslabšala, če ne bomo spoštovali osnovnih ukrepov. Foto: Reuters
WHO meni, da se bo pandemija še poslabšala, če ne bomo spoštovali osnovnih ukrepov. Foto: Reuters

Generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus je opozoril, da so države, ki so omilile ukrepe, zdaj priče vnovičnemu porastu okužb, ker niso sledile metodam za zmanjšanje tveganj.

"Želim biti odkrit z vami: v bližnji prihodnosti ne bo vrnitve v staro normalnost," je povedal na virtualni novinarski konferenci. Poudaril je, da je preveč držav krenilo v napačno smer. "Virus ostaja sovražnik številka ena, dejanja mnogih vlad in posameznikov pa tega ne odražajo. Zaupanje ljudi tudi spodkopavajo protislovna sporočila voditeljev."

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Znova je pozval vlade k jasnemu komuniciranju s prebivalci in k oblikovanju svetovne strategije boja proti covidu-19. Prebivalce pa je pozval k spoštovanju omejitev, kot so priporočena razdalja, umivanje rok in nošenje mask, v primeru bolezni pa osamitev. Če teh osnovnih načel ne bomo spoštovali, gre lahko pandemija samo v eni smeri – vse slabše bo, je opozoril.

Covid-19 je doslej po vsem svetu zahteval skoraj 570.000 življenj. Žarišče virusa je še vedno na ameriški celini, kjer so doslej potrdili več kot 50 odstotkov vseh okužb na svetu. Deli sveta, zlasti ZDA z več kot 3,3 milijona potrjenih primerov, še vedno zaznavajo skokovite poraste primerov prvega vala, medtem ko druge države ukrepe sproščajo. Nekatera mesta že uvajajo drugo serijo zaprtij, spet druga ponovno uvajajo določene ukrepe.

V Braziliji so potrdili 1,86 milijona okužb, vključno s predsednikom Jairom Bolsonarom, umrlo pa je več kot 72.000 ljudi.

V ZDA Florida ima rekordno število okužb. Foto: Reuters
V ZDA Florida ima rekordno število okužb. Foto: Reuters

Le nekajmesečna odpornost proti virusu?

Znanstveniki z londonskega kraljevega kolidža, ki so proučevali raven protiteles proti novemu koronavirusu pri okuženih ljudeh, ugotavljajo, da bi ljudje, ki so se okužili z virusom, lahko odpornost proti virusu izgubili že v nekaj mesecih. Ugotovili so, da protitelesa proti koronavirusu po treh mesecih močno upadejo ali pa jih sploh ni mogoče zaznati.

V raziskavo so zajeli 96 ljudi, ki so se okužili z virusom, nato pa so jih proučevali ves čas in ugotovili, da so imeli v telesu največ protiteles tri tedne po prvih simptomih okužbe.

Znanstveniki opozarjajo, da morda en odmerek cepiva ne bo dovolj. Foto: Reuters
Znanstveniki opozarjajo, da morda en odmerek cepiva ne bo dovolj. Foto: Reuters

Čeprav jih je 60 odstotkov med okužbo razvilo "močan" protivirusni odziv, jih je samo 17 odstotkov na koncu trimesečnega obdobja testiranja imelo tako visoko raven protiteles. Več protiteles, ki so zdržala dlje, so razvili bolniki s hujšim potekom bolezni covid-19. Pri tistih z blažjimi simptomi po treh mesecih sploh niso zaznali protiteles.

"Če ob okužbi nastane toliko protiteles, da upadejo v dveh ali treh mesecih, bo pri cepivu verjetno enako," je povedala ena izmed vodij študije Katie Doores. Samo en odmerek cepiva tako morda ne bo dovolj. Strokovnjaki dodajajo, da bi lahko ugotovitve študije vplivale na priprave vlad na naslednjo fazo pandemije ter financiranje in organizacijo razvoja cepiv.

Zaradi koronavirusa bo na svetu še več lačnih

Na svetu je lačnih 690 milijonov ljudi, kar je skoraj devet odstotkov prebivalstva, število lačnih pa bo verjetno tudi zaradi pandemije koronavirusa še naraslo, opozarjajo Združeni narodi v danes objavljenem poročilu.

Po desetletjih upadanja števila lačnih je to zaradi upočasnitve gospodarstva in podnebnih sprememb v porastu od leta 2014. Število se je povečalo za skoraj deset milijonov samo v enem letu in za 60 milijonov v zadnjih petih letih.

Medtem pa ostaja hranljiva hrana predraga za številne, kar obenem vodi v nedohranjenost na eni strani in na drugi v debelost pri odraslih in otrocih.

Zaradi koronavirusne krize bi lahko zaradi lakote trpelo dodatnih od 83 do 132 milijonov ljudi.

ZN so si postavili za cilj, da do leta 2030 izkoreninijo lakoto. Toda po predvidevanjih naj bi bilo do takrat lačnih 890 milijonov ljudi oz. 9,8 odstotka prebivalstva. Lačna naj bi bila četrtina prebivalstva v Afriki - ta delež je zdaj 19,1 odstotka, kar je že tako dvakrat več od svetovnega povprečja.