Park Tivoli skupaj z Rožnikom in Šišenskim hribom tvori Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki meri 509 hektarjev. Foto: MMC RTV SLO
Park Tivoli skupaj z Rožnikom in Šišenskim hribom tvori Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki meri 509 hektarjev. Foto: MMC RTV SLO
Ohladite se pod zelenimi krošnjami Tivolija. Foto: MMC RTV SLO

Tako rekoč sredi mesta Tivoli ponuja številne možnosti tako za rekreacijo kot za kulturne prireditve, igrišče za otroke, pod zelenimi drevesi pa prijetno ohladitev in oddih. Nedaleč stran je ljubljanski živalski vrh, v senci dreves pa tudi sprehod na 391-metrski Rožnik po številnih poteh ni (pre)vroč.

Načrt za zeleno oazo sredi slovenske prestolnice, ki se razteza na približno petih kvadratnih kilometrih, je leta 1813 pripravil francoski inženir Blanchard. Park je nastal iz parkov, ki sta obdajala grad Podturn in Cekinov grad. Park je prepleten s številnimi sprehajalnimi potkami z lepimi cvetličnimi ureditvami, fontanami in številnimi kipi, njegovi trije glavni drevoredi pa so nasajeni s kostanji.

Plečnik zasnoval Jakopičevo sprehajališče
Ob parku so leta 1880 uredili ribnik, ob njem pa je manjši botanični park z rastlinjakom. Za najmlajše Ljubljančane so poskrbeli leta 1942, ko so nasproti ribnika uredili otroško igrišče. Svoj pečat je na parku pustil tudi Jože Plečnik. Slovenski arhitekt je med letoma 1921 in 1939 zasnoval široko Jakopičevo sprehajališče – ime je dobilo po slikarju Rihardu Jakopiču -, ki se konča pred stopniščem pod Tivolskim gradom.

V Cekinovem gradu Muzej novejše zgodovine
Letno kopališče Ilirija je bilo zgrajeno leta 1929 po načrtih Stanka Bloudka. Športni park pod Cekinovim gradom – tam je zdaj sedež Muzeja novejše zgodovine -, kjer so po zasnovi arhitekta Marjana Božiča uredili igrišča za tenis, košarko, kotalkanje ter otroško igrišče, nosi ime po Blovdku. Božič je naredil načrt tudi za dvorano Tivoli, ki so jo zgradili leta 1965. Bližnja dvorana s pokritim bazenom, fitnesom, kegljiščem je bila po načrtih Fedje Koširja zgrajena leta 1973.

V Tivolskem gradu, ki ga je mesto kupilo leta 1865, je danes Mednarodni grafični likovni center z zbirko slovenske in evropske grafike, na ogled pa so tudi priložnostne razstave.

T. V.