1. VSS Unity poletel čez 80 kilometrov višine

Ameriško podjetje Virgin Galactic je prejšnjo soboto uspešno opravilo testni polet raketoplana VSS Unity.

Polet se je začel z letališča Spaceport America v zvezni državi New Mexico. Dvojno letalo VMS Eve se je dvignilo do 15 kilometrov in nato odvrglo raketoplan. VSS Unity je za dobro minuto prižgal raketni motor, ki ga ženeta trdo gorivo in tekoči kisik, ter švignil kvišku. Dosegel je višino 89,2 kilometra, so sporočili iz podjetja. Pilota sta občutila nekaj minut breztežnosti, nato sta odjadrala nazaj proti pristajalni stezi.

Podjetje se hvali s poletom v vesolje, čeprav ni preseglo Karmanove črte na 100 kilometrih nadmorske višine. To kot mejo vesolja jemlje mednarodna organizacija FAI (podrobno pojasnilo tukaj). A ker je ameriška vojska davno tega raje izbrala 50 milj, Američani za mejo vesolja štejejo 80 kilometrov – vključno z Virgin Galacticom. Podjetje si sicer želi izboljšati tehnologijo in nekoč leteti do 110 kilometrov, da ne bo nobenega dvoma.

Sorodna novica Foto: Nesreča turističnega vesoljskega plovila med testiranjem

Na tokratnem poletu so preizkusili izboljšane vodoravne stabilizatorje in elektroniko, ki so jo nekoč pestile notranje elektromagnetne motnje (interferenca med napravami). Podjetje zagotavlja, da je vse šlo kot po maslu. Podatke bodo poslali zvezni agenciji za letalstvo, saj potrebujejo njeno odobritev za začetek pridobitnih poletov. Po načrtih bodo opravili še tri testne polete, med drugim bodo na krov posadili ustanovitelja Richarda Bransona, sledijo turisti. Želijo si obsežno floto nosilnih letal in raketoplanov, s katerimi bi izvajali do 400 poletov na leto. Ker gre za zahtevne polete, ki so zelo obremenjujoči za material, bodo morali izdelati visoko zanesljiva zračna plovila. Ljudje bodo namreč stežka odšteli 250.000 dolarjev za vozovnico, če se bodo ponovili prizori iz leta 2014, ko je v nesreči umrl pilot (povezava desno). Sploh ob dejstvu, da konkurenčni Blue Origin javnosti že ponuja parabolične polete v kapsuli čez 100 kilometrov, SpaceX in Axiom pa celo večdnevne orbitalne polete v Crew Dragonih, nekatere tudi na Mednarodno vesoljsko postajo (poglavje 2, poglavje 5). V vsakem primeru vesoljski turizem dobiva zagon.

Video: Kratek povzetek poleta

2. 60 dodatnih Starlinkov

Nov teden, nov polet SpaceX-ove rakete Falcon 9. V sredo ob 20.59 po našem času je poletela s Cape Canaverala (Florida, ZDA) in v nižjo Zemljino tirnico oddala 60 dodatnih satelitov Starlink. Prva stopnja je pristala na robotski ladji. Na rovašu ima dve izstrelitvi.

To je bila 14. izstrelitev Starlinkov letos. Na nebu jih zdaj deluje dobrih 1600 od načrtovanih več deset tisoč, kar skrbi astronome.

Letos so Falconi 9 poleteli 16-krat.

Video: Posnetek dogodka

3. OneWeb ne stoji križemrok

V petek popoldne po našem času je bila s kozmodroma Vostočni (Rusija) izstreljena raketa Sojuz-2.1b, sicer v organizaciji evropske družbe ArianeSpace. Na višino 450 kilometrov je dostavila 36 satelitov OneWeb, tako kot Starlink namenjenih satelitskemu dostopu do medmrežja. S tem se je konstelacija OneWebov povečala na 218.

OneWeb je lani skoraj propadel, potem ga je rešila britanska vlada in nekaj investitorjev, zato nadaljuje delo. Medtem so podobne konstelacije napovedali Amazon, Kitajska in drugi akterji, kar pomeni, da bo nočno nebo relativno kmalu polno potujočih, svetlečih se pik.

To je bil četrta letošnja "popolnoma komercialna" izstrelitev z Vostočnega, sporoča Roskozmos.

4. Evropska vesoljska agencija si želi večkratne uporabnosti raket

Evropska vesoljska agencija je podpisala pogodbo s španskim podjetjem PLD Space za razvoj večkrat uporabnih raket.

PLD Space pripravlja raketo MIURA 5, ki bo po načrtih sposobna ponesti do 500 kilogramov v nižjo Zemljino tirnico. Po zdajšnjih načrtih bi prvo stopnjo do gladine morja varno pripeljala padala, z Esinim milijonom evrov pa želijo razviti zaviranje s pomočjo raketnega motorja in materiale, ki bodo primerni za hipersonični spust po ozračju.

MIURA 5 bo dvostopenjska raketa na kerozin, z evropskega izstrelišča Kourou (Francoska Gvajana) naj bi prvič poletela leta 2024. Dotlej bodo tehnologije preizkušali z manjšo raketo MIURA 1, ki naj bi ognjeni krst doživela še letos.

Video 1: PLD Space predstavi svojo (načrtovano) raketo

Video 2: Posnetek s helikopterja odvržene prve stopnje

Video 3: Posnetek preizkusa motorja

Evropa je sicer "že" pred kakšnim letom začela razmišljati o svoji različici rakete, katere prva stopnja lahko pristaja (poglavje 5). V razvoju je tudi metanski motor Prometheus, ki bo večkrat uporaben in naj bi stal samo milijon evrov. Poganjal bo raketo Themis, prvi polet in pristanek sta predvidena leta 2023. A pozor, Themis bo samo tehnološka demonstracija zmogljivosti. Če bo ta raketa delovala, bodo na njeni podlagi začeli razvoj "prave" rakete, ki bo uporabna šele leta 2030.

5. Esa naročila 12 dodatnih satelitov Galileo

Evropska vesoljska agencija je podjetjema Thales Alenia Space (Italija) in Airbus Defence & Space namenila milijardo in pol evrov, da razvijeta in izdelata 12 satelitov Galileo nove generacije.

Galileo je evropski satelitski navigacijski sistem in – kot pravi Esa – tudi najnatančnejši na svetu.

Nova generacija satelitov bo natančnost pripeljala na raven decimetrov, piše v sporočilu za javnost.

Na nebu je trenutno 26 satelitov Galileo prve generacije, že naslednje leto se jim bo pridružilo dodatnih 12. Tretjo generacijo naj bi začeli izstreljevati čez štiri leta. Imeli bodo električen pogon in močnejšo komunikacijsko opremo, s čimer jih bodo zemeljske naprave "uporabnice" lažje zaznale, pri tem pa trošile manj energije. Sposobni bodo tudi medsebojne komunikacije in zaščite pred blokiranjem signalov, našteva Esa. Nadalje bodo omogočali dvosmerno komunikacijo, kar bo koristilo npr. ponesrečencem.

Svoje satelitske navigacijske sisteme imajo tudi ZDA (GPS), Rusija (GLONASS) in Kitajska (BeiDou).

GIF animacija: sledenje "pisanju" po nogometnem igrišču

6. Južna Koreja se pridružuje sporazumom Artemis

Južna Koreja je postala 10. država podpisnica sporazumov Artemis, ki določajo pravni okvir raziskovanja Meseca.

Dozdajšnje podpisnice so: Avstralija, Kanada, Italija, Japonska, Luksemburg, Ukrajina, ZDA, Združeno kraljestvo in Združeni arabski emirati.

Po poročanju portala SpaceNews naj bi se sporazumom Artemis kmalu pridružili Brazilija in Nova Zelandija.

Nasa trdi, da sporazumi Artemis krepijo vlogo Pogodbe o vesolju iz leta 1967, višajo pravno varnost raziskovanja vesolja in spodbujajo odgovorno ravnanje vseh vpletenih. S tem se še posebej ne strinjata Rusija in Kitajska, kjer pravijo, da si želijo ZDA prilaščati druga nebesna telesa. Zanimivo je tudi, da med podpisnicami ni več evropskih držav, prav Evropa pa je prek Evropske vesoljske agencije pomemben partner programa Artemis.

Artemis je Nasin program vrnitve človeka na Luno, vključuje pa tudi gradnjo manjše vesoljske postaje v tirnici okoli Meseca in tam tudi sestavljanje vesoljske ladje za potovanja na Mars v prihodnjem desetletju.

Med ključnimi načeli sporazumov Artemis so miroljubnost, transparentnost, pomoč v sili, registracija izstreljenih objektov ... Poln seznam je na voljo tukaj (poglavje 5). Najbolj odmevni novosti pa sta eksplicitno zapisano lastništvo počrpanih surovin in varnostna območja okoli baz, kar je lahko korak naproti suverenosti nad ozemljem.

Južna Koreja bo pri Artemisu sodelovala z lunarnim roverjem KPLO, ki bo na raketi Falcon 9 izstreljen predvidoma prihodnje leto.

7. Ingenuity med 6. poletom zašel v težave

Prvih pet poletov Ingenuityja, 1,8-kilogramskega helikopterja na Marsu, je minilo brez težav. Nasa mu je zato na šestem poletu zadala zahtevnejše naloge in ga skoraj izgubila. Kaj se je zgodilo?

Prejšnjo soboto se je Ingenuity s pomočjo dveh rotorjev povzpel na 10 metrov višine in nato s hitrostjo 4 kilometrov na uro premeril 150 metrov jugozahodno, opisuje Nasa. Takrat je začel hitro spreminjati hitrost, naklon za do 20 stopinj in nihati: postal je nestabilen. Tako se je obnašal skoraj do konca poleta dodatnih 50 metrov stran. Lahko bi se popolnoma destabiliziral in padel na tla, zaradi povečane porabe elektrike bi lahko ostal brez energije in prav tako polomljen končal na tleh. K sreči je ostal cel, Nasa pa je iz telemetrije razbrala vzrok zapleta.

Ingenuity ima na krovu merilnik vztrajnosti. Na podlagi tega podatka računalnik 500-krat na sekundo izračuna položaj, hitrost in orientacijo. A ker ta metoda ni dovolj natančna, si pomaga tudi z analizo fotografij. Kamere 30-krat na sekundo posnamejo tla, računalnik prepoznava posamezne značilnosti in hkrati računa, kje bodo te v prihodnosti. Vsaka fotografija je opremljena z natančnim časom nastanka. V 54. sekundi poleta pa jo je zagodel računalniški hrošč, ena fotografija se je "izgubila", vse naslednje pa so bile opremljene z napačnim časovnim zaznamkom. Ingenuity je začel popravljati "neskladja" in močno oscilirati. Rešilo ga je dejstvo, da za pristanek ne uporablja kamer. Oscilacije so med spustom prenehale, končal je pet metrov stran od načrtovanega mesta pristanka. Nasin inštitut JPL bo lekcije vgradil v spremembo programske opreme.

Ingenuity je na Mars prispel skupaj s samohodnim vozilom Perseverance februarja letos.

GIF-animacija:

8. FOTO: Mesec malo drugače

Sorodna novica Redka škrlatna superluna očarala opazovalce po vsem svetu

Ta teden je opazovalce po vsem svetu lahko očaral izjemen astronomski pojav. "Orjaška krvava superluna", ki je ponekod sovpadala s popolnim Luninim mrkom, piše MMC. Fotogalerija je na voljo na tej povezavi.

9. FOTO: Galaktična vleka

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo dveh galaksij, ki se s težnostjo medsebojno deformirata. Na levi strani je modro-vijoličasta meglenica NGC 2276, polna novih zvezd. Njeni kraki se polagoma razpirajo v smeri meglenice NGC 2300 na desni strani. Ta ima precej manj mladih zvezd, je rumenkasta in nima značilne spiralne oblike. Par je 120 milijonov svetlobnih let stran.

10. ODŠEL JE V ZGODOVINO: John Hodge, drugi ameriški nadzornik poletov

V 93. letu starosti je umrl John Hodge, drugi Nasin nadzornik vesoljskih poletov.

Rojen je bil 9. februarja 1929 v Veliki Britaniji. Po diplomi iz strojništva se je preselil v Kanado in se tam priključil projektu Avro Arrow, projektu kanadskega nadzvočnega prestreznika, ki je v 50. letih dosegalo hitrosti Concorda. (Več podrobnosti o tem projektu v članku medija BBC.) Čeprav izjemno napreden projekt, pa je bil za Kanado še vedno predrag, zato je bil odpovedan tik pred prehodom v serijsko proizvodnjo, podjetje pa so zaprli. Takratna ameriška agencija NACA, predhodnica Nase, je nemudoma pripeljala ključne inženirje v ZDA, med njimi Hodgea. Ti možje so potem hitro zasedli pomembne položaje v projektih vesoljskih poletov. Hodge se je pridružil skupini Space Task Group, ki je pripravila projekt Mercury, in postal drugi nadzornik vesoljskih poletov. Hodge je med drugim vodil oz. nadziral odpravo Mercury-Atlas 6, ki je pripeljala prvega Američana v orbito, pa odpravo Gemini 8, kjer je bil astronavt Neil Armstrong v smrtni nevarnosti zaradi napake na usmerjevalnem potisniku. Sodeloval je tudi pri odpravah Apollo in v 80. letih pripravljal projekt ameriške vesoljske postaje Freedom, ki so jo pozneje v sodelovanju z Rusijo preoblikovali v današnjo Mednarodno vesoljsko postajo.

Od štirih izvornih vodij vesoljski poletov je živ le še Gene Kranz, star 88 let. Prvi je bil Christoper Kraft jr. (umrl pred dvema letoma, poglavje 4), četrti pa Glynn Lunney, ki je odšel pred mesecem dni (poglavje 10).

Vodje vesoljskih poletov so odgovorni za uspeh odprave in varnost posadke. Pod hudim časovnim pritiskom morajo sprejemati odločitve, ki imajo lahko usodne posledice.

Video: Hodge med odpravo Gemini 8

NA VIDIKU:

Sobota, 29. maj, – Dolgi pohod 7 – Tjandžov 2

Sreda, 2. junij, – Dolgi pohod 3B – Fengjun-4B

Sreda, 2. junij, – Mednarodna vesoljska postaja – vesoljski sprehod

Četrtek, 3. junij, – Falcon 9 – Dragon